Treba je povedati, da se je politična in vsa družbena slika v Sloveniji korenito spremenila. In to ne na boljše, temveč drastično na slabše ter z nikakršno perspektivo izboljšanja s strani te iste elite na oblasti.
Ta izraz nemoči in pat položaja tako imenovane kvazidemokracije na Slovenskem je pravzaprav dokaz, da so potrebne nujne spremembe v sistemu demokracije in predvsem v odgovornosti vseh državljanov do skupnega sobivanja in napredka. Tudi bojazljiva tišina nekaterih državnih struktur in organov, ki se »prilagajajo« potezam trenutne vlade, je skrb vzbujajoča. Zanikanje dejstev in stanja, primitiven ideološki boj »neideološke« vladne in parlamentarne elite – ob podpori predsednika države in še koga navaja na misel, da so navedeni s svojo sestavo, konkretnimi imeni in priimki ter delovanjem globoko v avtoritarnosti, strankokraciji in navidezni demokraciji. Glede avtoritarnosti pravi prijateljica: »Če se ne bojiš izraziti tega, kar misliš, potem je to demokracija.« In to je res. Da se ne bojimo, da sobivamo, da ustvarjamo. Imam pa občutek, da se je v nekatere zalezel strah, ne le pred koronavirusom, temveč tudi pred oblastniki. Strah pred izgubo službe, položajev, zdravja. Strah, da bi imeli in izrazili lastna stališča, pa morda še kaj.
Ko reče enkrat avtokrat, da bo spoštoval ustavo in zakone, potem zna biti to nevarno za nas. Prav tako mi je zelo sumljivo, ko parlament te sestave, polne izdaje volilcev, sprejme, poslušajte »kodeks etike poslancev (!?)«. In na vrsti je še predlog zakona o RTV.
Izjave in ravnanja Boruta Pahorja, dr. Ernesta Petriča, Janeza Janše, Zdravka Počivalška, Janje Sluga, Zmaga Jelinčiča, dr. Dimitrija Rupla, Franca Jurše, mag. Mateja Tonina, dr. Vaska Simonitija, Andreja Vizjaka itd. itd. so, milo rečeno, navadno sprenevedanje. Še boljše povedano pa zavajanje in sramotenje državljanov Slovenije doma in v tujini. Nazadnje z izjavo predsednika vlade Janeza Janše: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« Sramotenju Bošnjakov ob žalovanju in spominu na tragedijo pred 25 leti ter sramotenju Slovencev se očitno pridružuje še Borut Pahor z obiskom fojb in zamenjavo vzrokov ter posledic fašizma. Medtem pa si oblastniki delijo dobro plačana mesta v nadzornih svetih, upravah in drugod.
Nepreklicen odstop Hojsa in nepreklicen obstoj na mestu notranjega ministra ne kažeta le na »visoko« stopnjo te naše kvazidemokracije, temveč na bistvo Jelinčičeve izjave, da je narod »glup«. Ne, nismo neumni, smo pa resnično preveč neskončno potrpežljivi.
Treba je tudi reči bobu bob, in sicer da je ta oblastna elita nesposobna, nelegitimna in nelegalna. Kljub vsem frazam o demokraciji.
Glede rešitev pa naj pristojni in dobro plačani organi v sistemu – vključno z ustavnim sodiščem – le malo razmislijo z vsem svojim znanjem in pristojnostmi, kaj je treba storiti, da bodo zahteve protestnikov in drugih dobromislečih uresničene. Saj rešitve niso tako težke in so že znane. Le večjo težo državljanom na volitvah je treba dati. Brez fige v žepu vseh, ki imajo vpliv na to odločitev! Vendar ne na način in v smer, kot se dogaja na Madžarskem in še kje.
Miloš Šonc, Grosuplje