Odgovoriti moram na očitek, da je moje pismo »del orkestriranih napadov na stranko DeSUS v zadnjih mesecih«. S tako pritlehno argumentacijo ste me razočarali, saj jo praviloma uporabljajo stari izpeti politiki, ko jim zmanjka vsebinskih argumentov. Ne, draga predsednica, moje pismo ni del neke orkestrirane akcije. Sestavil sem ga že pred časom, vendar odlašal z objavo, saj praviloma nisem pristaš javnega pranja »družinskega perila«. Razen, ko me struktura odreže od vseh pravic člana stranke in je javna objava mnenja moja edina možnost. Vsi moji argumenti so postali vedno bolj otipljivi, na koncu z neizglasovanjem dr. Andraža Terška za ustavnega sodnika, ki je eden najbolj socialno razmišljujočih ustavnih pravnikov na Slovenskem. In seveda me je zabolela od vlade naročena rumena provokacija na Prešernovem trgu pred državno proslavo in kasnejša zapora strogega centra glavnega mesta, ki je spominjala na okupirano Ljubljano med drugo svetovno vojno.
Sicer pa sem v pismu v bistvu navedel le razlike med govorom kandidatke za predsednico stranke in vašim sedanjim delovanjem. Na kongresu sva namreč govorila enako, sedaj pa prihaja do razlik, pri čemer sam mislim enako že desetletja. Zavedam se, da življenje zahteva kompromisne rešitve in to sem velikokrat upošteval kot poslanec, obstoje pa temeljni kamni, ki jih zaradi zvestobe samemu sebi ne morem spreminjati z dneva v dan.
Vaša izjava, da že dlje časa strankarsko nisem aktiven, je še bolj bizarna. Osnovna organizacija, v kateri že vsa leta plačujem članarino, se sploh ne sestaja in ni teorije, da bi kje lahko povedal svoje mnenje. Vendar poživitev dela strankarskih organov in organizacij je bila vaša pomembna predvolilna obljuba.
Vzporedna izjava Franca Jurše, vodje poslanske skupine, da sem že v preteklosti odkrito zastopal močna socialna stališča, je točna. Zaradi njih smo že imeli tudi pestre razprave, vendar prepričan sem, da je različnost mnenj normalno stanje v večjih strankah.
V sredstvih informiranja sem prebral, da člane v pokrajinskih odborih stranke moti, da na nek način postaja plen odpadnikov iz SLS. Z vstopom posameznikov iz drugih sredin seveda nimam težav, težave pa imam z onimi, med njimi nekateri s spoštovanja vrednim znanjem, ki dobijo neko funkcijo, se zaradi pritiska tudi včlanijo v stranko DeSUS, po koncu mandata pa …. hvala, adijo, ne rabim več. Trdim, da je med članstvom v DeSUS dovolj sposobnih ljudi, je pa potrebno pogledati malo nižje in jih ne iskati le med člani vodstev in seveda predvsem tudi med mlajšimi.
Mogoče še naslednja misel. Pred kratkim smo praznovali 30 letnico države in govorniki so poudarjali uspehe kot sta osamosvojitev in vključevanje v evroatlantske povezave. Že v naslednji sapi so razglabljali o brezperspektivnosti aktualnega političnega trenutka, ker politični razred nima dolgoročne vizije razvoja države. S slednjim sicer soglašam, vendar pri analizi za nazaj sem pogrešal temeljnega spoznanja, da smo kot družba izgubili etični kompas. Ob pomembnih političnih uspehih je osnovna človekova morala največ izgubila v teh desetletjih. Ne glede na stranko je pohlep prevladal nad osnovnimi moralnimi normami. Koristoljubje in temu primerna sprejeta zakonodaja sta pripeljala do velike socialne diferenciacije, pri čemer so se odgovorni sklicevali na evropske civilizacijske norme temelječe na liberalnem kapitalizmu. Spominjajoč na moralo moram odgovoriti še na naslednje, samo po sebi poučno vprašanje. Kdaj smo prišli do spoznanja, da se bo sesula izjemno številčna parlamentarna moč SMC? Takrat ko smo videli, da se je, zaradi pohlepa neoliberalne struje, vodja stranke odrekel tistim ožjim sodelavcem, ki so mu naredili stranko in ga pripeljali na oblast.
Torej da ponovim, zavzemam se za močno, demokratično in levosredinsko stranko s poudarkom na starejši generaciji, v slovenskem in evropskem političnem prostoru.
Lep pozdrav in ostanite zdravi,
Primož Hainz
