Janez Novak: Osebno ne bi izpostavljal nobene, ampak se predvsem veselim prihodnosti, ne gledam toliko nazaj.
Renato Pahor: Prihodnost je pomembnejša od tega, kar je bilo v preteklosti. Zdi se mi, da bi bila zanimiva prva epizoda, kako sploh pride do sprejetja neke odločitve, da bi rad nekaj počel drugače ali bolje od tistega, kar si prej počel nekje drugje. Verjetno ima Janez podobno izkušnjo. Ne poznam njegove zgodbe od prej, ampak bi bilo zanimivo slišati, kakšna je bila njegova odločitev za podjetniško pot.
Janez Novak: To je sovpadalo s tem, da sem se poročil, začel bolj resno razmišljati o prihodnosti, dobil otroke in podobno. Treba je bilo začeti delati drugače. Ravno takrat sem končal športno kariero in potem sem si rekel: »No, zdaj pa dajmo še kaj drugega.«
Renato Pahor: Tudi moj čas sovpada s tem, da sem se s partnerico ustalil in dobil otroke. Takrat si želiš drugačno prihodnost, narediti nekaj boljšega za tiste, ki jih imaš rad.
Kakšna je bila vloga podpore okolja in družine pri vaši odločitvi?Renato Pahor: Brez podpore ne gre. Če te doma nekdo podpira, je vse lažje, saj prevzema del bremena, ki bi ga sicer moral sam.
Janez Novak: Res je tudi, da ko se enkrat odločiš za samostojno pot in to odločitev poveš tudi svoji partnerici in družini, te brezpogojno podprejo. Še zlasti te radi podprejo, če se stvari uspešno odvijejo.
Ste v minulih letih kdaj obžalovali, da ste se določili za podjetniško pot?Janez Novak: Na začetku sem kdaj razmišljal: kaj mi je bilo tega treba, mar bi šel v službo. Si brez denarja, imaš veliko načrtov, ne veš, kako bi. V času naših začetkov je bila še inflacija. Ko sem denar zaslužil, sem ga na SDK takoj zamenjal v marke in jih nesel domov. Ko sem kaj kupoval, sem moral ponovno na SDK zamenjat marke v dinarje.
Renato Pahor: Težko bi rekel, da sem kdaj kaj obžaloval. Začetek pa je bil težek. Takrat, ko sva z Alešem Puklavcem, soustanoviteljem podjetja, začela, sva imela milni mehurček, praktično ničesar. Si brez denarja, brez vsega. Takrat ni bilo obdobje startupov, kot je danes, da bi lahko na tak način pridobil nekaj zagonskega denarja, moral si se znajti sam – pri babicah, stricih in drugih. To niso bili lahki časi, potem je leta 2009 prišla še kriza. Takrat smo čez noč pravzaprav izgubili ves promet. Je bil kar velik izziv začeti praktično znova. To je bilo tudi obdobje, ko smo začeli intenzivneje razvijati našo lastno strojegradnjo.
Janez Novak, je bila tudi pri vas kakšna taka prelomna točka?Janez Novak: Na začetku je bilo kar nekaj prelomnih točk, vendar je bilo to pred 30 leti, še v Jugoslaviji. Med krizo leta 2009 pa ni bilo tako hudo, saj smo že precej prodajali v tujino, ki nam je rasla, zato smo lahko preživeli skoraj brez posledic. Je pa seveda vsak dan kaj novega.
Renato Pahor: Seveda ja, vsak dan je nekaj, saj tudi zdajšnji čas ni najboljši.
Virs je začetek finančne krize leta 2009 izrabil za preobrazbo iz trgovskega v proizvodno podjetje. Boste morali tokrat tudi prevetriti poslovne modele? Kako hitro se lahko vajini podjetji prilagodita?Renato Pahor: To je dobro vprašanje, tudi mi smo o tem že razmišljali. Razširili smo dejavnost in nismo več samo ponudnik sistemov za elektroobločno robotizacijo varjenja, ampak osvajamo tudi lasersko tehnologijo, v kateri vidimo prihodnost. Danes je veliko govora o kolaborativnih robotih. Kot je prej že omenil Janez, so enega takega robota pri njih že inštalirali. Tudi mi imamo tak razvojni projekt, da bi torej razširili varjenje tudi na kolaborativne robote. S tem bi dobili produkt nižje vrednosti. Če sem odkrit – gre za precej enostavne sisteme in na tak način bi lahko našli tudi širši krog kupcev. Da torej ne bi ponujali le investicij velike vrednosti, recimo pol milijona ali milijon evrov, ampak tudi nekaj za 50.000 ali 100.000 evrov.
Janez Novak: Dober pristop. Mi dobavljamo te senzorje UR (Universal Robots) in vidim, da so zelo uspešni, trg jim res raste. Še se najde prostor za aplikacijo ali kaj podobnega, kakšno nišno izvedenko. Drugače pa smo, kot sem rekel, ravno razpravljali o naši prihodnost – kaj bomo delali recimo leta 2030. Postavili smo neke smernice in prepoznali tiste trende, ki bodo v prihodnosti za človeštvo res pomembni. To so zagotovo zelene tehnologije. V to bomo vlagali in smo na tem področju že začeli delati. Delali bomo za zeleno, sončno energijo z mikroinverterji. Pred našo stavbo smo že postavili polnilnico za kolesa. Solarna energija je nekaj, s čimer nas sonce osrečuje vsak dan, in treba jo je le ustrezno požeti. Pa tudi v naši osnovni dejavnosti se še najdejo niše, kjer lahko naredimo kaj novega.
Delo v vajinih podjetjih bolj kot na rokah temelji na možganih. Kako ohranjate inovativnost zaposlenih v formi?Renato Pahor: Ves čas izobražujemo. Najraje imamo, da k nam pridejo mladi, jaz pravim, da so lahko goli in bosi, le voljo morajo imeti. Potem se v našem podjetju poistovetijo z vrednotami, ki jih gojimo, in jih nato gojijo sami naprej. Del teh je tudi njihova radovednost, inovativnost. Starejša generacija izkušnje v čim večji meri prenaša na mlajšo generacijo.
Janez Novak: Nekaj podobnega je tudi pri nas. Vsekakor spodbujamo to, saj so inovativnost in ustvarjalnost pa tudi zavzetost pogoj za uspeh. Vseskozi je poudarek na inovativnosti, merilo inovativnosti pa so pri nas patenti. S patenti nam uspe zaščititi naše vložke v znanje in nam to kar dobro uspeva. V razvoju imamo 50 ljudi, v spremljajoči tehnologiji in proizvodnji okoli razvoja 20, devet doktorjev znanosti, veliko je tudi inženirjev. Imamo velik potencial, da naredimo še kaj novega, in upam, da nam bo uspelo. Prisegam torej predvsem na inovativnost in ustvarjalnost. Kako to spodbujati, pa je vprašanje. Treba je imeti oseben odnos do tega in to vsakodnevno spodbujati.
Renato Pahor: Podobno je tudi pri nas. Tudi nas je približno dve tretjini inženirjev in pravzaprav je prav vsak projekt pri nas prototip. Vsako delo je potem čisto razvojno in inženirsko.
Kako izoblikujete dobrega inženirja, kaj ga odlikuje?Renato Pahor: Malo se ponavljam, vendar tako kot meniva oba z Janezom, biti mora inovativen, radoveden. Osebno organiziran in odgovoren do svojega dela, ne sme mu biti vseeno, ali bo končni izdelek dober ali ne. Da dokonča, kar je začel, in da konča pravočasno.
Janez Novak: Se strinjam in mislim, da je pri nas potrebno več tega dodajati pri zaključevanju. Da vse, kar koli inženir v razvoju naredi, prenese v tehnologijo na tak način, da lahko tehnologija to prenese naprej v proizvodnjo in da tudi inženirji, ki delajo v prodaji, razumejo, kaj stranka želi, da znajo specificirati. Inženirjev je več vrst, pri nas imamo vsaj tri. Eni so bolj razvijalci, drugi so tisti, ki skrbijo za kakovost proizvodnje, tretji komunicirajo s trgom in pišejo zahteve za razvoj novih izdelkov, četrti skrbijo za dobaviteljsko kakovost in pomagajo pri naših dobaviteljih vzpostaviti take standarde, kot jih zahtevamo. Skupno vsem pa je, da morajo imeti dobro tehnično znanje, da morajo imeti odgovornost in zavzetost do tega poklica, da lahko potem dosegajo dobre rezultate. Inovativnost in ustvarjalnost sta še zlasti poudarjeni pri razvojnih inženirjih.
Gazele letos praznujejo 20 let delovanja. Dvajsetletnico sta zaznamovali tudi vajini podjetji, izrazito inženirski. Kaj menita, kakšna podjetja bodo zaznamovala prihodnjih 20 let?Renato Pahor: Dobro vprašanje. Veliko je danes moderne IT-tehnologije in je kar nekaj podjetij, ki na novo nastajajo in so relativno hitro uspešna. Na tem področju bo v prihodnosti še kar nekaj priložnosti za tiste, ki prihajajo na ta trg. Tudi dejavnost, ki jo opravljamo mi, torej robotizacija in avtomatizacija, je po moji oceni perspektivna. V prihodnje se bodo potrebe še povečevale. Pa seveda podjetja, ki bodo inovativna, ki bodo imela dovolj zagnanosti in volje, poguma, so tista, ki bodo tudi v prihodnje uspešna. Dejavnost mogoče sploh ni tako pomembna. Lahko je to na področju avtomobilske industrije, računalniške, kar koli.
Janez Novak: Se strinjam. Ta področja, ki smo jih mi spoznali za še posebno izstopajoča, so zagotovo robotika, avtomatizacija, e-mobilnost, zelene tehnologije – kot so pridelave in predelave hrane, alternativna goriva, reciklažne tehnologije. Mi kot senzorsko področje pridemo zraven, saj je stvari treba premikati, tam, kjer se kaj premika, pa potrebujejo senzorje. Zagotovo bi poudaril inovativnost in ustvarjalnost. Ko delavec pride v organizirano okolje v podjetju, je treba z inovativnostjo dvigovati učinkovitost dela. Brez digitalnega marketinga dandanes ne gre, prav tako ne brez inovativnosti pri prodaji, denimo na sejmih. Zato trenutno intenzivno razvijamo napreden prodajni portal, ki bi omogočal interaktivnost s potencialnimi kupci. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da se delavci v podjetju počutijo dobro, le tako lahko ustvarjajo.
Renato Pahor: Mi nimamo 30-letne tradicije tako kot Janez, imamo pa 15-letno. Ravnokar smo začeli projekt Družbeno odgovoren delodajalec, da bi uskladili službeno in zasebno življenje. Tudi mi posvečamo vse več pozornosti temu, da bi se ljudje, ki so tukaj, dobro počutili in bi radi hodili v službo s čim manj stresa.
Janez Novak: To se mi zdi res pomembno. Vsi deležniki v uspehu podjetja morajo biti zadovoljni. Zadovoljni sodelavci lahko kreirajo uspeh podjetja. To ne velja le za sodelavce, pač pa za širše delovno okolje, da se tisto, kar prispevamo z davki in prispevki, tudi ustrezno vrača.
