Prve ne pozabiš nikoli, še posebej, če gre za ljubezen, ki ti ukrade srce in življenje postavi na glavo. Tudi Britanci ne bodo pozabili prve, čeprav gre za ljubezen drugačne narave. Pišemo namreč o cesti, natančneje njihovi prvi, ki povezuje mesti London in Leeds, prometu pa so jo predali leta 1959. Poimenovali so jo M1 in je bila prva medmestna avtocesta na Otoku. Danes je dolga 311 kilometrov, gradili so jo v štirih fazah (prvi leta 1959, drugi med letoma 1965 in 1968, tretji leta 1972 in zadnji leta 1999) in občutno podcenili, kakšen bo promet desetletja pozneje. Dnevno lahko namreč brez zastojev po njej pelje 14.000 avtomobilov, ob najhujšem prometu pa se danes številka približuje meji 140.000. Da tedaj vozniki zaradi prometnih zamaškov izgubljajo živce, komentar ni potreben.
O mreži avtocest v Veliki Britaniji je bil govor že pred drugo svetovno vojno. Lord Montagu se je tako leta 1923 zavzemal za cesto, ki bi povezala London in Birmingham, a je minilo še 26 let, da so sprejeli ustrezno zakonodajo, ki je dovoljevala gradnjo glede na posamezno klasifikacijo vozil. Prvi odsek M1 so slovesno odprli 1. novembra 1959, bila je prva in zato nekaj posebnega, na njej pa sprva ni bilo hitrostnih omejitev, osvetlitve in zaščitnih ograj. Šele julija 1972 se je tako John Peyton, tedanji minister za promet, odločil, da 138 kilometrov dolg odsek med priključkoma 3 in 14 ter 16 in 24 zaradi pogoste megle potrebuje osvetlitev. Tudi v nadaljnjih desetletjih je cesta doživljala prenovo, med letoma 1996 in 1999 je dobila vrsto novih priključkov, mostov in viaduktov vse do vzhoda Leedsa, pred 14 leti pa so sprejeli odločitev, da 146 kilometrov dolg odsek med Leicestrom in Leedsom razširijo s treh na štiri pasove v obe smeri. Strošek prenove so ocenili na 5,1 milijarde funtov.
Na cesto je strmoglavil boeing 737
Skozi desetletja je cesta doživela vrsto nesreč. Marca 1972 je tako severno od Lutona prišlo do masovnega trčenja 200 vozil, devet ljudi je izgubilo življenje, 17 let pozneje pa je blizu letališča v Leicestershiru zaradi napake pilota pri pristajanju na M1 strmoglavil boeing 737, pri čemer je umrlo 47 potnikov. Zadnja večja nesreča sega v avgust 2017, ko so se pri Newport Pagnellu zaleteli dva tovornjaka in avtobus, osem ljudi je umrlo, avtocesta pa je bila zaprta ves dan.
M1 se sicer začne v Londonu in konča v Hook Mooru, na svoji poti pa prečka mesta Northampton, Leicester, Nottingham, Derby, Sheffield, Wakefield in Leeds. Ob koncu 50. let je bila nekaj posebnega in prelomnega zaradi njenega obsega. Tako so izkopali kar 14 milijonov kubičnih metrov zemlje, na celotnem odseku ceste pa je 150 mostov in 148 telefonov za klic v sili, pri gradnji pa je sodelovalo več kot 4500 delavcev. Ljudje so bili nad avtocesto navdušeni, v reviji Autocar pa so zapisali: »Končno imamo našo prvo avtocesto! Gre za novo ero potovanj po cesti. To je močno orožje v naše transportnem sistemu. Je pomemben začetek gradnje mreže sodobnih avtocest v Veliki Britaniji. Kljub temu pa moramo biti racionalni, saj gre vendarle samo za cesto.«
Dober spomin je bil ključen
Vožnja po M1 je bila ob začetkih precejšen izziv. Voznik je moral imeti dober spomin in v glavi načrt poti, v nasprotnem je hitro spregledal kakšen odsek in nadaljeval vožnjo v napačni smeri do naslednjega odseka. Tako so voznikom svetovali, da naj si zabeležijo ali zapomnijo številke njihovega celotnega odseka, saj obračanje ob napaki ni bilo mogoče. Velika težava je bilo tudi stanje goriva, saj ob odprtju M1 še ni bilo obcestne mreže bencinskih črpalk, svetovali so tudi, da vozniki pred potjo preverijo pritisk v pnevmatikah. Danes je M1 ena najbolj zgoščenih avtocest na Otoku, vse skupaj pa ima kar 47 odsekov. Vožnja med Londonom in Leedsom ob normalnem prometu traja tri ure. Cesta velja za pametno, z nameščenim sistemom spremenljive obvezne omejitve hitrosti, na določenih odsekih je namreč omejitev hitrosti zgolj 80 km/h, kar nadzorujejo s stacionarnimi radarji. Seveda je danes obcestna infrastruktura precej bolj napredna kot ob odprtju, konec koncev imajo vozniki na voljo tudi pomoč satelitske navigacije, ki jih pred 60 leti seveda še ni bilo. »Z vožnjo po M1 danes prihranimo pri času, kljub zgoščenemu prometu pa je nesreč manj kot v preteklosti. Zaradi enakomerne hitrosti vožnje pa je manjša tudi poraba goriva,« o M1 pravijo prometni strokovnjaki. Današnjim voznikom se ta avtocesta zdi nekaj čisto samoumevnega, a leta 1959 še zdaleč ni bila.
