Z novim poglavjem svojega raziskovanja odnosa med človekom in drugimi živimi bitji, poimenovanim Climax: Mort, se v Galerijo Kapelica vrača vizualna umetnica Betina Habjanič (1992), ki je tu med drugim pred dvema letoma izvedla presunljivi performans Ljubezenski akt: inverzija, v katerem je z nežno pozornostjo sešila skupaj razkosane dele prašičjega telesa. Borka za pravice živali je sicer že pred tem izvedla več umetniško-aktivističnih akcij, kot je bil denimo performans Človek je žival. / Žival je človek. leta 2016 v Mariboru, najširši odmev pa je morda doživela s protestnim performansom, v katerem je konec leta 2017 po središču Ljubljane za seboj vlekla 100-kilogramsko truplo prašiča, da bi opozorila na nebrzdano in nereflektirano potrošništvo ter dvoličnost našega odnosa do živali, vključno z etično nevzdržnim zlorabljanjem čutečih bitij za našo (pre)hrano.

Premišljevanje tovrstnega nasilja nadaljuje v sinoči odprti umetniški instalaciji Climax: Mort, kjer skozi intimno izkušnjo lastne telesnosti poveže libidinalne konotacije ubijalskih orodij s človeško seksualnostjo; s fetišiziranimi pripomočki in »desadovsko« mizansceno oblikuje mehanizem, ki je nekakšen hibrid med spolno-erotičnim pripomočkom in strojem za ubijanje; ta povzroča vzburjenje, bolečino, tesnobo in tudi smrt, skratka vse tisto, kar se na protislovne načine prepleta tudi v prostorih za množično ubijanje živali znotraj pogona prehrambne industrije.

Z instalacijo začenja Betina Habjanič tudi nov večletni projekt, ki se bo osredotočil na fizično sobivanje z drugovrstnim bitjem v fizičnem prostoru. gb