Vodja poslanske skupine NSi Horvat je v današnji izjavi za medije pojasnil, da je za evidenco vpogledov v svoje osebne podatke zaprosil po opozorilu državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Žana Mahniča, ki da je po nenapovedanem obisku komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) ugotovil, da so na policiji nepooblaščeno vpogledovali v osebne podatke poslancev in ministrov v času mandata notranjega ministra Boštjana Poklukarja.
V evidenci je naštel 22 vpogledov policije, za 13 pa jih ne ve, kdo jih je izvajal. Zanima ga tudi, zakaj je v njegove podatke vpogledovala informacijska pooblaščenka. Največ vpogledov, šest, jih je bilo po njegovih besedah v času, ko se je oblikovala nova koalicija.
Za evidenco vpogledov so zaprosili tudi njegovi poslanski kolegi, Aleksander Reberšek (NSi) jo je že prejel in s Horvatom sta ugotovila »zanimive časovne korelacije«. »Če bo še več poslancev dobilo tovrstne izpise, bomo glede tega resnično zganjali velik hrup, predvsem v smislu vzpostavitve demokracije v tej državi,« je znova napovedal Horvat.
Kot je razbrati iz njegovih izjav, se bo sicer obrnil tudi na informacijsko pooblaščenko, saj ne najde nobene povezave, zakaj bi nekdo 35 minut pred polnočnico vpogledoval v njegove podatke. »Morda bo na to odgovoril Šarec. Očitki, ki jih dobivamo, da smo mi tista koalicija, ki vzpostavlja policijsko državo, ne držijo, nasprotno, policijsko državo je vzpostavljal, po tem sodeč, Marjan Šarec in njegovi pomagači,« je dejal.
Šarec: »Neupravičeno in nepooblaščeno vpogledovanje v evidence naj se kaznuje«
»Kar izvaja Horvat, je preusmerjanje name, prejšnjo vlado. Da bi jaz kakor koli komu naročal take zadeve, je relativno smešno,« je na očitke v izjavi novinarjem odgovoril prvak LMŠ in nekdanji premier Šarec. Spomnil je, da vpoglede preiskuje informacijska pooblaščenka, ki ji je treba pustiti, da ugotovi, če je kdo od policistov neupravičeno in nepooblaščeno vpogledoval v evidence. Potem naj se to razkrije in kaznuje, je dodal.
Šarcu se je v bran postavil tudi vodja poslancev LMŠ Brane Golubović, ki meni, da gre za neposreden napad na predsednika največje opozicijske stranke, da se ga diskreditira. Vladi, ki da spodkopava sodstvo, tožilstvo, policijo, parlament in druge javne službe pa očita politični udar.
Glede podatkov, ki so jih dobili Horvat in še nekateri poslanci koalicije, ki so zanje zaprosili, je zaskrbljen tudi predsednik DZ Igor Zorčič. »Nisem podvržen temu, da bi prehitro delal škandal, mislim pa, da bi bilo dobro, da dobimo še več podatkov in iz širše slike ugotovimo, ali je šlo za sistemsko preverjanje določenih poslancev,« je dejal. Napovedal je, da bo tudi sam zaprosil za seznam vpogledov v njegove evidence, k temu pa poziva tudi druge poslanske kolege.
Če bi se izkazalo, da je šlo za sistematične vpoglede, se, tako kot Horvat, strinja, da bi šlo za eno največjih afer v Sloveniji.
Pivčevi tovrstne teme vzbujajo neprijeten občutek
Tudi v največji koalicijski poslanski skupini SDS so po besedah njenega vodje Danijela Krivca zaprosili za informacijo o vpogledih v evidence, vsi poslanci pa odgovora še niso prejeli. V njegovih izpiskih sicer posebnosti ni, je dejal. Če pa bo pri drugih tega veliko, je to po njegovih besedah čudno in na tej osnovi bodo potrebni naslednji koraki.
Predsednica DeSUS Aleksandra Pivec je po poročanju Večera v izjavi ob robu obiska mariborskega župana Saša Arsenoviča dejala, da je bila opozorjena, da se je en vpogled v njeno evidenco zagotovo zgodil, zato je podala zahtevo, naj se pregleda, zakaj. »Če so bili vpogledi upravičeni, ne vidim težav. Če te razlage ni, jih bodo pristojne institucije in njihovi vodje morali pojasniti,« je navedla. Dodala je, da tovrstne teme dajejo posebno neprijeten občutek: »Zlasti v času, ko se pogovarjamo o aplikaciji za zaščito javnega zdravja.«
Poslanka SMC Monika Gregorčič je danes ugotavljala, da so podatki o vpogledih v njene evidence "milo rečeno nenavadni" in dokaj obsežni, vpogledov je bilo preko deset. »Nekateri vpogledi segajo v obdobje od odstopa nekdanjega premierja do oblikovanja nove vlade, dogajali pa so se tudi sredi noči,« je dejala.
Ob tem, kot je pojasnila, še ne želi ničesar soditi, saj bo podala zahtevo za pojasnilo spornih vpogledov. »Morebitni neupravičeni vpogledi bi lahko bili še bolj zanimivi, glede na to, da sem članica Knovsa, ki te službe nadzoruje. Iskreno upam, da moje zaupanje v državo in nekatere službe ne bo omajano,« je dodala.
Nadaljevanje razprave verjetno septembra
Poslanec SD in predsednik Knovsa Matjaž Nemec pa je pozval k odgovorni in zadržani drži pri komentiranju podatkov, saj je prepričan, da za zdaj še nimajo dovolj informacij, da bi to lahko počeli. Kot je dejal, se s tem ukvarja tudi Knovs, in sicer so o tem spregovorili na zadnji seji, ko so govorili tudi o znanem nenapovedanem nadzoru pooblaščene skupine Knovsa v drugi polovici februarja, ki ga je vodil tedanji poslanec SDS Mahnič.
A razprave niso končali, pač pa bodo z njo nadaljevali najverjetneje septembra, ko pričakujejo tudi pojasnila vrha policije in nekaterih strokovnjakov, predvsem pa Nemec najprej pričakuje poročilo informacijske pooblaščenke, ki vodi nadzor o tem. To poročilo bi lahko sicer podala že med poletnimi počitnicami, pričakuje Nemec.
»Mislim, da ni nič na tem,« pa je očitke o spornih vpogledih pospremil koordinator Levice Luka Mesec. Dodal pa je, da bi želel, da ustrezni organi to preverijo in se izkaže resnica. Od NSi bi pričakoval tudi, da se oglasijo v primerih, »ko gre zares za posege v zasebnost in neprimerno obnašanje predstavnikov oblasti«. Pri tem je kot tak primer izpostavil, da je notranji minister Aleš Hojs »hodil med protesti v operativno komunikacijski center policije, kjer pač ni njegovo mesto«. Mesec sicer ni seznanjen, da bi za podatke o vpogledih zaprosil kateri od poslancev Levice.
Tudi Golubović je poslance pozval, naj dovolijo, da policija javno obrazloži zakaj, kdaj in kdo je vpogledoval v njihove osebne podatke. So pa za evidenco o vpogledih zaprosili tudi v poslanski skupini LMŠ.
To bodo glede na podatke poslanskih kolegov storili tudi v SAB, kjer so dodali, da je popolnoma nedopustno, če je do neupravičenih vpogledov zares prišlo.
»Zadeva je grozljiva,« pa je dogajanje komentiral prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Po njegovih besedah gre za ostanek delovanja in delavcev prejšnjega režima oziroma prejšnjih vlad. »Zadevo je nujno takoj razčistiti,« meni.
Podatke o vpogledih v evidence so po informacijah STA pridobili tudi nekateri sodelavci iz strokovnih služb. Pri enem od njih obstaja sum neutemeljenega vpogleda od Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki sovpada z začetkom zaslišanj na preiskovalni komisiji o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije.
