Erdogan je kot zmerni islamist idejni nasprotnik Atatürka, zagovornika laicizma, in v marsičem želi vrnitev v čas sultanov, tudi tako, da Hagija Sofija, ki ima izvorno krščansko ime Cerkev svete božje modrosti, spet postane prostor islamske molitve. Vendar si je s tem nakopal jezo tujine, predvsem pravoslavne Grčije, ki se ima za dedinjo velike bizantinske države.
Pravoslavci so ogorčeni
Hagija Sofija, ki je bila 916 let cerkev in 481 let mošeja, tako spet postaja prizorišče boja med islamom in krščanstvom. Ruski patriarh Kiril je že protestiral proti »teptanju tisočletne duhovne dediščine pravoslavja v Carigradu«. Carigrajski patriarh Bartolomej pa je med nedavno pridigo dejal: »Velika škoda je, da Hagija Sofija, ki je očarala vernike obeh religij, v 21. stoletju postaja vzrok za konfrontacijo in konflikt.« Podobno meni ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki v njej vidi »most med različnimi verskimi tradicijami in kulturami«.
Zgraditi jo je dal leta 537 znameniti bizantinski cesar Justinijan, med Slovenci znan iz romana Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja. Velikanskih sredstev za zidanje te tedaj največje zgradbe na svetu ne bi bilo mogoče zbrati, če Justinijan ne bi toliko osvajal in nabral toliko vojnega plena. Njegov projekt je bil obnovitev velikanske rimske države, ki se je konec 4. stoletja, ko je krščanstvo postalo edina dovoljena vera, razdelila na pretežno grški, to je vzhodni oziroma bizantinski del, in latinski, to je zahodni del. Za zahodni del so bili že v 5. stoletju usodni vpadi Germanov. A ti so šli večinoma mimo vzhodnega dela, ki je tako preživel veliko selitev narodov na prehodu iz antike v srednji vek. Še več, vzhodnorimski cesar Justinijan je v 6. stoletju osvojil Italijo, severno Afriko, Dalmacijo, Istro (Evfrazijeva bazilika v Poreču!), današnjo slovensko Obalo in južno Španijo. Že od prej je Bizanc obsegal Bližnji vzhod z Egiptom in današnjo Turčijo ter skoraj ves Balkan.
Ker smo v času epidemije, moramo omeniti, da je samo štiri leta po zgraditvi Hagije Sofije izbruhnila prva večja epidemija kuge. Prizadela je Justinijanovo veliko državo, to je vse Sredozemlje, še posebno Carigrad, kjer je umrla petina prebivalcev.
Hagija Sofija, ki je postala zgled pri gradnji številnih cerkva v svetu, tudi modernih, je ostala pod bizantinskim cesarjem do leta 1204, ko so Carigrad osvojili barbarski križarji. Njihovo ropanje in posiljevanje sta zacementirala 150 let star razkol na katoličane in pravoslavce. Leta 1261 je Carigrad s Hagijo Sofijo spet prišel pod bizantinskega cesarja, leta 1453 pa je to slavno mesto z znamenito cerkvijo osvojil turški sultan Mehmed Osvajalec, ki jo je spremenil v mošejo.
Erdoganov interes
Leta 1934, torej več kot deset let po koncu velikega osmanskega imperija, je Atatürk, ki je velikopotezno moderniziral Turčijo in Turke približal Evropi, mošejo spremenil v muzej, ki ga je v zadnjem desetletju vsako leto obiskalo 3,7 milijona turistov.
V zadnjih 15 letih je bilo več zahtev, da se muzej spremeni nazaj v mošejo. Po eni od anket pa kar 44 odstotkov Turkov meni, da je zdaj Hagija Sofija samo sredstvo za Erdogana, da bi odvrnil pozornost od velikih gospodarskih težav zaradi pandemije. Potem ko je lani na lokalnih volitvah izgubil v Carigradu, lahko po nedavni odločitvi sodišča upa, da ga bodo v tem največjem evropskem mestu, kjer je bil nekoč župan, bolj upoštevali. Zlasti pa je zanj pomembno, da bodo na nacionalnih volitvah zanj glasovali verni muslimani, ki jih zdaj poskuša od njega odvrniti novo islamistično politično gibanje.
Sicer naj bi Hagijo Sofijo tudi zdaj, ko je mošeja, še lahko obiskovali turisti, ki pa bodo morali odslej upoštevati strožja pravila. Ni pa jasno, kaj bo s slavnimi mozaiki, ki so jih v času vladavine Osmanov zakrili z beljenjem, po letu 1934 pa spet odkrili in restavrirali. Gre za podobe Kristusa, Device Marije, Janeza Krstnika in Justinijana, ki vsekakor ne bodo smele biti vidne med molitvijo muslimanov.
