Petr Kellner 14,9 milijarde (Češka)
Če gre verjeti Forbesu, je trenutno 68. najbogatejši človek na svetu češki diplomirani ekonomist, eden najbogatejših Evropejcev, ki je uspel v devetdesetih letih s prodajo pisarniškega materiala, fotokopirnih strojev in podobne tehnike. V času privatizacije mu je s svojim finančnim fondom PPF (První privatizační fond) uspelo kupiti večino delnic največje češke zavarovalnice. S tem kapitalom se je lotil večjih poslov, tudi povezovanja z eno največjih zavarovalnic na svetu Generali, s katero vodi posle praktično v vseh evropskih in mnogih azijskih državah. Pred časom je Kellner prevzel tudi sklad CME in prek njega naj bi dobil v roke tudi našo največjo televizijo POP TV. Petr Kellner (1964) ima svoja podjetja, ki se ukvarjajo s telekomunikacijami, zavarovalništvom, bančništvom in mediji, poudarja pa, da z donacijami podpira predvsem umetnost in izobraževanje. Njegova fundacija je ena največjih v Evropi, Forbes pa namiguje, da je najbolj pomembna oseba v njegovem poslovnem življenju sicer nekaj siromašnejši ruski milijarder, odvetnik Alexander Mamut. Mimogrede, verjeli ali ne, ob Kellnerju imajo Čehi še sedem milijarderjev.
Michał Sołowow 3,7 milijarde (Poljska)
Poljaki imajo po Forbesovem mnenju šest milijarderjev. Na vrhu je Michał Sołowow (1962), podjetnik in dirkač relija, ki ga v naših medijih najdete zgolj v zapisih o spektakularnih nesrečah na dirkah, a mu je uspelo z nakupovanjem nasedlih naložb. Na zahodu je deloval že v osemdesetih letih, trenutno ima v rokah orjaška podjetja: Synthos (kemična industrija), Cersanit (sanitarna keramika in ploščice), Barlinek (talne obloge), Echo Investment (razvojna dejavnost). Kljub letom še vedno tekmuje v reliju – zdaj si to lahko privošči, je povedal.
Rinat Ahmetov 2,4 milijarde (Ukrajina)
Poslovnež tatarskih korenin (1966), ki je tesno povezan z ukrajinsko politiko – član Stranke regij (bil je član ukrajinskega parlamenta) – in še tesneje z ukrajinskim nogometom, saj je lastnik Šahtarja iz Donecka, je po nekaterih virih težak celo šest milijard dolarjev. Podjetnik, ki mu očitajo povezanost z različnimi mafijskimi klani, je lastnik podjetja SMC z več kot 100 podjetji v rudarstvu, proizvodnji električne energije, bančništvu in zavarovalništvu, telekomunikacijah, medijih in na področju nepremičnin.
Anatol Stati 2,2 milijarde (Moldavija)
Najbogatejši človek v najrevnejši državi v Evropi je Anatol Stati (1952). Lastnik naftno-plinskega podjetja Ascom sicer ni na Forbesovih straneh, je pa dejstvo, da ga v Evropi cenijo veliko višje. Rodil se je v Balatini, doštudiral je v Kišinjevu, kjer je ustanovil podjetje Ascom Group, največje naftno in plinsko podjetje v Moldaviji, ki ima svoje vire v Kazahstanu, Turkmenistanu in Sudanu. Zanimivo, njegovega sina Gabriela so obtožili rušenja moldavijske oblasti.
Ivan Črenko 1,5 milijarde (Slovaška)
Če odštejemo Andreja Babiša, kontroverznega politika in milijarderja, ki sicer živi in dela na Češkem, je najbogatejši Slovak Ivan Črenko (1967). Črenko je skrivnostna osebnost, niti to ni jasno, kdaj se je zares rodil, je pa jasno, da gre za mesto Šaľa. Poslovnež, ki je obogatel z gradnjo trgovskih centrov, še nikoli ni dal intervjuja, obstajata pa bojda samo dve njegovi fotografiji. Še ime podjetja, s katerim je uspel: HB Reavis, ki deluje na Slovaškem, na Otoku, na Poljskem in Češkem, sedež pa ima v Luksemburgu.
Vasil Božkov 1,4 milijarde (Bolgarija)
Božkov (1956) je še eden od tistih, ki jih Forbes ni opazil, kar z drugimi besedami pomeni, da naj ne bi imel milijarde dolarjev. Bolgarski finančni časopisi se ne strinjajo in menijo, da gre za enega najbogatejših Evropejcev. Potem ko je konec osemdesetih let uspel s prodajo valut, starin in orožja, je ustanovil nekaj podjetij z različnimi posli in obogatel z igralnicami. Božkov ima rad starine in nogomet (bil je lastnik tako CSKA-ja kot Levskega). Wikileaks ga opisuje kot enega najbolj nevarnih mafijskih šefov v vzhodni Evropi.
Daniel Dines 1,3 milijarde (Romunija)
Oseminštiridesetletni Daniel Dines je neločljivo povezan s podjetjem UiPath, ki razvija robotsko avtomatizacijo procesov. Podjetje ima svoje podružnice v 25 državah po vsem svetu, nazadnje so imeli 2800 zaposlenih. Po nekaterih merilih naj bi šlo za najperspektivnejše tovrstno podjetje na svetu. Forbes je o Dinesu lani objavil članek, v katerem so ga razglasili za šefa robotov. Mimogrede, Dines je priznal, da v službo redko pride pred enajsto uro. Zanimivost: drugi najbogatejši Romun je bivši teniški igralec in trener Ion Tiriac.
Sándor Csányi 1,2 milijarde (Madžarska)
Najbogatejši vzhodni sosed je predsednik banke OTP Sándor Csányi (1953), ki mu je pred leti spodletel nakup naše NKBM, je bil pa zato uspešen pri nakupu (zdaj že bivše) SKB. OTP je eden največjih finančnih sistemov v nekdanji vzhodni Evropi, Csányi pa ima svoje delnice tudi v orjaški madžarski naftni družbi Mol. Človek, ki je uspel v privatizaciji socializma, ima svoje živilsko podjetje, bojda poseduje tudi največjo klavnico na Madžarskem, hkrati je predsednik nacionalne nogometne zveze.
Vladimir Peftiev 1 milijarda (Belorusija)
Vladimir Pavlovič Peftiev (1957) je najbogatejši beloruski poslovnež, po nekaterih podatkih tudi najvplivnejši Belorus z izvrstnimi zvezami s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Pravijo mu kar Lukašenkov bankir. A Peftiev, po izobrazbi strojni inženir, je veliko več kot to. Že v socializmu je razvijal železnice in metro v Minsku. S svojimi posli je začel leta 1988. Peftiev je lastnik podjetja Beltech Holding, ki med drugim izdeluje in prodaja orožje. Bil je predsednik beloruske teniške zveze, zadnja leta pa menda živi na Malti.
Samir Mane 700 milijonov (Albanija)
Najbogatejši Albanec naj bi bil Samir Mane (1967), ki ima manj kot milijardo dolarjev, zato ga seveda ameriški finančni strokovnjaki, ki merijo do milijarde dolarjev, ne opazijo. Mane je sicer lastnik finančnega holdinga Balfin Group, ki je nastal v devetdesetih letih na Dunaju, obogatel pa je z gradnjo nakupovalnih središč in logističnih centrov. Balfin Group deluje v sedmih državah in ima okoli 5000 zaposlenih. Ob trgovskih centrih in supermarketih ter z njimi povezanimi posli se ukvarjajo še z bančništvom in rudarstvom.
