Zaradi dodatnega pogozdovanja v državi se ne veselijo zgolj okoljevarstveniki, temveč tudi čebelarji. Pakistanska vlada namreč sadi tudi vrste dreves, katerih nektar naj bi se zaradi manjše količine glukoze kasneje pri pridelavi v med manj kristaliziral. Posledično naj bi čebelarji zaradi večje količine proizvedenega medu imeli več prihodkov. Dejansko se je proizvodnja medu v zadnjih letih v gozdu Changa Manga podvojila. Čebelar Bilal Hussain je eden od 7000 čebelarjev, ki s proizvodnjo medu služijo kruh zase in za svoje družine. Veseli se, da bo s pomočjo pakistanske vlade lahko nadaljeval s poslom, ki ga je prevzel od očeta. Okoljevarstveniki pa vendar opozarjajo, da zgolj dodatno pogozdovanje ne zadostuje. Treba bi bilo tudi uporabljati manj insekticidov, zaradi katerih se manjša čebelja populacija. Dodatno posajena drevesa so za čebelarja Bilala Hussaina kljub temu več kot dobrodošla. Dajejo mu namreč priložnost dodatnega zaslužka v prihodnjih letih. V primerjavi z močno upadlim izvozom Pakistana vse od koronavirusne krize naprej naj za sektor pridelave medu ne bi bilo bojazni. Izvoz medu je sicer relativno skromen, znaša namreč slabih šest milijonov dolarjev letno.
Zadovoljni čebelar
Pakistanska vlada se je pred dvema letoma lotila obsežnega programa pogozdovanja. V petih letih nameravajo posaditi 10 milijard dreves, s čimer se želijo zoperstaviti podnebnim spremembam. Z več milijoni dodatno posajenih dreves v gozdu Changa Manga nedaleč od Lahora so že okrepili ta naravni habitat, ki so ga konec 19. stoletja ustvarili britanski kolonialni vladarji današnjega Pakistana.