Minule dni je nekatere mimoidoče zmotila zaraščena podoba Parka Sveta Evrope, ki se razprostira med Cankarjevim domom ter Prešenovo in Erjavčevo cesto. Med tlakovci na kamniti ploščadi, ki je del parka, poganja plevel, na zelenici pa je tudi kar nekaj polomljenih vej, najbrž od zadnjega neurja.
Za vzdrževanje Parka Sveta Evrope, ki je to ime dobil leta 2004, skrbijo v Cankarjevem domu. Kot je pojasnila direktorica tehničnega sektorja v Cankarjevem domu Karmen Klučar, park redno vzdržujejo, lani so za vzdrževalna dela namenili nekaj več kot 15.000 evrov. Vsako leto namreč jeseni in spomladi na območju parka pogrebejo listje, strojno in ročno kosijo travo, oskrbujejo vrtnice in nizke grmovnice ter poskrbijo za čiščenje tlakovanih in asfaltnih površin. Nazadnje so pokosili travo in oskrbeli rastline 16. junija, naslednjo košnjo načrtujejo danes, predvidoma jutri pa naj bi delavci obrezali tudi veje sofore ob Prešernovi cesti. »Vsa nega dreves poteka v sodelovanju in pod budnim očesom pristojnih strokovnjakov zavoda za varstvo kulturne dediščine,« je še poudarila Karmen Klučar.
Drevesa častitljive starosti
Japonska sofora ob Prešenovi cesti ni edino mogočno drevo v parku, ki je zaščiteno kot naravni in kulturni spomenik. Tam denimo rastejo tudi platana, ginko in tulipanovec, medtem ko so morali javor in rdečelistno bukev zaradi slabega stanja dreves v preteklih letih odstraniti. »Najzahtevnejši poseg je bila odstranitev stare, trhle rdečelistne bukve, vključno z odstranitvijo vse zemljine, ter zasaditev novega drevesa, potomke bukve, ki je rasla ob ljubljanski operi in so jo vzgojili v Arboretumu Volčji Potok,« je o nadomestitvi starega drevesa povedala Karmen Klučar.
Mogočna stara drevesa so sicer ostanek Zoisovih botaničnih vrtov. Kot navajajo v Cankarjevem domu, je park na zahodni strani Cankarjevega doma botanik Karel Zois zasnoval leta 1785, tako da so številna drevesa v njem starejša od 230 let.
