Ljubitelji žanrskih poslastic, kot so grozljivke, srhljivke, znanstvenofantastični filmi ali pa glasbeni dokumentarci, so Grossmannov festival fantastičnega filma in vina že zdavnaj sprejeli kot obvezno poletno postojanko – delno po zaslugi skrbno izbranega filmskega programa, delno zaradi živahnega spremljevalnega utripa, podprtega z izdelki okoliških vinogradnikov. Festival se je letos iz Ljutomera razširil še v Ormož, kjer se bo nocoj tudi uradno odprl s projekcijo slovenskega filma Korporacija Mateja Nahtigala, trajal pa bo vse do prihodnje sobote.
Brez zaključne parade
Prireditelji so morali program precej prilagoditi protikoronskim ukrepom, ki bodo vplivali zlasti na spremljevalno dogajanje, saj so se morali odpovedati skoraj vsem dogodkom brez jasno določenega sedežnega reda, med njimi tudi glasbenim nastopom ter priljubljeni zaključni paradi zombijev. Zato pa so se toliko bolj osredotočili na filmski spored: v osmih dneh bodo prikazali 28 celovečercev, 30 kratkih filmov ter sedem glasbenih dokumentarcev iz 27 držav. »Ponovno smo sestavili relevantno bero žanrskih filmov z vsega sveta,« je prepričan programski vodja Marko Mehtsun. »Kar nekaj bo tudi gostov, le da jih bo zaradi razmer nekoliko več iz Slovenije.« Ravno koronavirusne omejitve so tudi razlog, da ne bodo podelili častnega hudega mačka za izjemne prispevke k žanrski kinematografiji, saj je zaradi epidemije težje privabiti goste iz tujine; vse druge nagrade bodo podelili kot običajno.
Za hudega mačka za najboljši celovečerni film se bo tako že tradicionalno potegovalo pet filmov – to so britanska grozljivka Koča v režiji Severina Fiale (ki bo tudi gost festivala) in Veronike Franz, madžarska črna komedija s primesmi grozljivke in satire Tovariš Drakulič (scenarij in režija Márk Bodzsár), postapokaliptična argentinska grozljivka Strupen sem v režiji Pabla Paresa, pa ameriška grozljivka Barva iz vesolja (režija Richard Stanley), sicer priredba kratke zgodbe H. P. Lovecrafta z Nicolasom Cageem v glavni vlogi, ter prvenec ameriškega scenarista in režiserja Davida Marmorja 1BR, ki mu že napovedujejo, da bo postal kultna klasika.
Raznovrstna ponudba
V tekmovalnem programu kratkih filmov za Slakovega hudega mačka bo na ogled devet produkcij, še šestnajst kratkometražnih izdelkov se bo zvrstilo v konkurenci za nagrado za najboljši evropski fantastični film melies d'argent, za hrupnega mačka pa se bo potegovalo sedem glasbenih dokumentarcev, med njimi tudi Električni orgazam za ljudi bodočnosti (režija Marija Vukić) in Tusta (v režiji Andreja Korovljeva) o legendarnem pevcu zasedbe KUD Idijoti. Sekcija Retrospektiva bo ponudila restavrirano različico kultne jugoslovanske črne komedije Kdo neki tam poje, ki jo je pred natanko 40 leti posnel Slobodan Šijan, rahlo prezrti slovenski znanstvenofantastični film Ječarji (1990) režiserja Marjana Cigliča in črno komedijo Operacija Cartier (1991), celovečerni prvenec Mirana Zupaniča, sicer posnet po romanu Drobtinice Mihe Mazzinija – ta bo prav tako eden letošnjih gostov, vodil bo tudi scenaristično delavnico.
Med filmi, ki bodo prikazani zunaj tekmovalnega programa, velja omeniti vsaj pretresljivo vojno dramo Obarvana ptica, ki jo je češki režiser Vaclav Marhoul posnel po romanu Jerzyja Kosinskega in je bila uradni češki kandidat za mednarodnega oskarja, venezuelski zombi film Infekcija (režija Flavio Pedota) ali prvo panamsko grozljivko Rdeči vrag debitantke Sol Moreno, sklop Začarani kino pa bo s tremi projekcijami poskrbel tudi za (naj)mlajše občinstvo. Spremljevalni program bo obsegal še več delavnic, razstavo ob izidu stripa Črni plamen Ivana in Zorana Smiljanića ter razstavo skulptur Roberta Juraka z naslovom Semaforji strpnosti.
