Prihodnji teden bo minilo pet let od obravnavanega dogodka, ki je vzel življenje 33-letnemu Martinu Rogini, Petra Vravnika pa je posedel na zatožno klop. Tragični dogodek pod obtožbo se je pripetil 17. julija 2015 okoli 21.30. Trije pivski znanci so se tistega poletnega večera v Sv. Boštjanu pri Dravogradu podali na izlet z gumijastim čolnom po reki Dravi. Vravnik je začel žaliti Rogino, ki ga je zaman večkrat prosil, naj ga vendarle neha zbadati.

Vravnika je nazadnje skušal umiriti tako, da ga je z eno roko sunil v prsi. Obtoženega je to še bolj podžgalo. Rogino je potisnil najmanj dvakrat tako močno in sunkovito, da je neplavalca pahnil v deročo vodo. »Tu imaš zdaj!« naj bi še zavpil in mirno opazoval njegovo utapljanje.

Tretji na čolnu je bil Janko Helbl, ki prav tako ni znal plavati. Skušal je podati roko Rogini, kar pa mu je preprečil Vravnik. Pri tem je šel celo tako daleč, da je Helbla večkrat udaril in brcnil, ga pri tem poškodoval, nazadnje pa ga grozeče vprašal, ali naj v vodo vrže še njega. Kaj se je zgodilo na Dravi, nista razkrila nikomur. Truplo Rogine so našli šele po nekaj dneh, ko so svojci obvestili policijo, da ga pogrešajo, in je stekla iskalna akcija.

Policist in kriminalist sta bila preveč neučakana

Po prepričanju okrožne tožilke Ivanke Slana je 51-letni obtoženi, doma iz okolice Dravograda, naklepno zagrešil očitani kaznivi dejanji uboja in povzročitve lahke telesne poškodbe, in sicer v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Um sta mu delno zameglila odvisnost od alkohola in akutna vinjenost. Na včerajšnjem naroku je tožilka izvedela, da bo morala umakniti lažji očitek. Helbl je namreč sporočil sodišču, da odstopa od pregona, češ da ima težave z udeležbo na sojenju.

Obravnave se je zato udeležil le še kot priča. Dogajanja na čolnu ni zmogel dodatno osvetliti, saj se ga, kot pravi, le še megleno spominja. Skliceval se je na to, kar je povedal v preteklosti. Vravnik obžaluje dogodek, vendar krivde ne priznava. Napovedal je, da bo dosedanje zagovore morebiti dopolnil na koncu glavne obravnave.

Senat, ki mu predseduje okrožna sodnica Mateja Kamenšek Gornik, mora v tej zadevi izpeljati že tretji prvostopenjski procesni krog. Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu so decembra 2017 Vravniku izrekli enotno kazen šest let in dva meseca zapora. Septembra 2018 je višje sodišče v Mariboru nepravnomočno sodbo razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Koroški senat se je namreč okužil z nedovoljenima dokazoma – uradnima zaznamkoma, ki sta ga spisala policist in kriminalist nemudoma po odvzemu prostosti Vravniku. Bila sta preveč neučakana, izpeljala sta zaslišanje, še preden se ga je udeležil zagovornik.

Spis se je selil na mariborsko sodišče, predsednica sodnega senata je postala Maša Blažeka. Nezakonita pisna dokaza je sicer odstranila iz sodnega spisa in novembra lani izpeljala uvodni narok za glavno obravnavo. Vendar se je izkazalo, da so v spisu ostali posnetki glavne obravnave, na kateri so obtoženi, policist in kriminalist govorili o spornem pogovoru z osumljenim. Zagovornik Tomaž Rotovnik je zato terjal izločitev okuženega sodnega senata. Uspelo mu je. Primer je moral prevzeti veliki senat v povsem novi sestavi.