Od tu naprej je pismo namenjeno (trenutnemu) predsedniku.

Dragi (ne spoštovani) predsednik!

To pismo je v moji glavi nastajalo dolgo, se bom pa potrudil, da bo kratko in jasno. Moram povedati, da sem po razhodu najinih poti korenito spremenil mišljenje o vas. Naenkrat ste se obrnili in začeli podpirati tiste sile, ki tej deželi ne želijo nič dobrega in med slovenski narod še vedno sejejo razdor. Poklonili ste se prvemu med njimi Janezu Janši. Obdali ste se s svetovalci, ki so jih nastavili ti krogi. Ne razumem vas, da si dovolite svetovati od nekoga, ki je kot ustavni sodnik rešil politične kriminalce in prepovedal mestu heroj poimenovanje ulice po maršalu Titu, ki je bil svetovno priznan za enega od maršalov, ki so premagali nacizem in fašizem. Baje se boste poklonili nekim žrtvam »povojnega nasilja« s strani Jugoslavije v Italiji, v nekih fojbah, v katerih naj bi te domnevno bile. Hodite na vse prireditve, ki jih organizirajo nasledniki domobrancev in podpira RKC, ki se slovenskemu narodu ni nikoli opravičila za zločine, ki jih je storila nad njim v času NOB. Gospod predsednik, ali lahko poveste, kdaj ste se nazadnje poklonili žrtvam fašističnega nasilja: Stari pisker v Celju, Sveti Urh nad Ljubljano, Frankolovo, Kozlarjeva hosta, spomenik talcem v Gramozni jami, Rab, Gonars, osnovna šola v Celju, od koder so v taborišča smrti nacisti odpeljali na tisoče nedolžnih Slovencev, večina se jih ni vrnila! Seznam krajev je dolg. Kakšen je vaš odgovor? Hodite se poklanjat ljudem, ki so bili res žrtve izvensodnih dejanj, ampak tej deželi niso želeli dobro! Tudi oni, ki so umrli na mestih zločinov fašistov in domačih izdajalcev, so del sprave, ki jo tako vneto razglašate. Če ne bi bilo njih, tudi vi danes ne bi bili v Sloveniji, ampak bi razkazovali svojo mentaliteto nekje v Italiji. Če bi vam dovolili! Ne morem vam dovoliti, da ste tudi moj predsednik, ker pomagate pljuvati po tistem, kar je v slovenski zgodovini najsvetlejše in so se za to borili moji starši in sorodniki. Nekateri so za te vrednote dali svoje življenje. Kdor ne spoštuje NOB in njegovih vrednot, je lahko Slovenec, ni pa pravi Slovenec!

Mitja Zupan, Ljubljana