Zelo različni so razlogi, zaradi katerih te življenje ponovno združi s prijatelji iz otroštva. S prijatelji, ki jih nisi videl že nekaj desetletij, v starosti kakšnih štiri do sedem let pa si se z njimi srečeval skoraj vsak dan. Tak je bil zame recimo mamut iz Nevelj, katerega okostje je razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju. Nekako v istem obdobju sta mojo pozornost občasno pritegnila tudi stari Slovan Samo in egiptovska mumija, katere imena se ne spomnim. Včasih sem ju šla pogledat, ker mi je bilo namignjeno, da bi ju bilo vljudno obiskati, prijateljevala pa z njima nikoli nisem. Za Slovana se mi je zdelo, da je zame malo prestar, ker je imel na kosti prstanca že poročni prstan. Do mumije pa sem bila nezaupljiva, ker niti obraza ni hotela razkriti – kako naj se družiš s kom takim?
Mamut mi je bil simpatičen, ker je bil kljub svoji izjemni velikosti krotak in se je pustil čohati. Včasih sem se namreč dotaknila njegove gromozanske stegnenice in...
V dneh, ko se sprašujemo, ali je po odpravi zajezitvenih ukrepov zoper pandemijo že pravi čas za turistični potep po tem ali onem mestu v bližnji ali...