Vse se je začelo z začetkom ravnateljevanja sedanje ravnateljice, ki rada poudarja, da je osip vpisa zabeležen tudi v marsikateri drugi gimnaziji, vendar na drugih šolah ni takšnega velikega osipa vpisa in ni toliko izpisov dijakov celo med letom, in kot je zaznati z opozorili na okrogli mizi, se bo to dogajalo še naprej. Belokranjski osnovnošolci bodo raje romali v gimnazijo v Novo mesto.
To postavlja veliko črno piko vodstvu gimnazije.
Profesorji, ki so na črnem seznamu »krivcev« za nesoglasja na šoli, so v resnici krivi, ker že nekaj let opozarjajo, da naj se vodstvo resneje zavzame za večji vpis devetošolcev iz Bele krajine na našo gimnazijo. Ravnateljica jih zato šteje za rušenje »pozitivnega vzdušja« v kolektivu, kot se rada izrazi. Res so »uporni profesorji« v manjšini, pa je tudi to lahko obrazložiti, ker ne prenašajo manipulacij vodstva, kot se na žalost to zdaj dogaja z večino. Tudi delovni staž teh zaposlenih je že kar nekajleten in v času predhodnikov na vodstvenih položajih niso čutili potrebe po »javnem uporu«, ker je vse potekalo transparentno, brez kreganj in izločevanj tistih, ki so kaj predlagali ali opozarjali na kaj.
Vodstvo šole danes izgublja energijo, ker sovraštvo, ki ga trosi po kolektivu in celo med dijaki na račun tistih, ki niso »ta pravi«, ni produktivno.
Na tribuni so svoje poglede in izkušnje odločno predstavili tudi dijaki. Že pred časom, ko je bila črnomaljska gimnazija na TV Tedniku, je neki dijak zelo zrelo in dokumentirano predstavil probleme, a vodstvo šole ni zmoglo najti moči, da bi mu šlo naproti in ga povabilo k iskanju rešitev, kot jih vidi on. Vsi dijaki, ki smo jih imeli priliko slišati na okrogli mizi, so po mojem mnenju že zreli ljudje in se mi zdi nepojmljivo, da jih vodstvo jemlje sovražno in s sumničenjem, da so zmanipulirani. Več dijakov je celo prejelo nagrade in priznanja na mednarodnih tekmovanjih, a niti pod razno niso doživeli s strani vodstva vsaj kako pohvalo. Mogoče vodstvu niso simpatični, bi lahko pomislili.
Ne razumem, da je nekdo nekje v času demokracije lahko nezamenljiv. Gospa ravnateljica ima za zdaj podporo večine zaposlenih in župana, a ne pomisli, da je predstavljenih malo preveč dejstev, kot jih vidim sama in večina na okrogli mizi. Druge razlage ni, kot da se čuti močno in nedotakljivo, njeni podporniki pa, kot da se je bojijo. Je ta trditev nemogoča?
Posebej sem bila začudena nad nastopom podpornika gospe ravnateljice. Njegova aroganca je bila nesprejemljiva in tudi razprava pod nivojem. Če bi pristopil s prijaznimi besedami v nagovoru, bi bilo vse drugače, tako pa je takoj vzbudil odpor prisotnih.
V zadovoljstvo mi je, da sta znanstvenika, Belokranjca in nekdanja dijaka, resno vzela vse povedano in tudi poudarila, da pač ne more ta okrogla miza nič narediti, samo svetuje lahko vodstvu šole, naj skuša vse skupaj peljati v smer izboljšanja stanja in v upanju, da potem ne bo negativne reklame o tej šoli. Nekdanji dijaki, ki so doživeli pritiske, ker so drugače mislili, ne bodo več imeli vzroka gledati na gimnazijo z negativnimi občutki.
Na koncu vprašujem, kdo na šoli je sploh odgovoren za pravi odnos vodstva z dijaki, saj je šola zaradi dijakov in ne profesorjev in ravnatelja!
Iskreno verjamem, da bomo še srečevali mlade ob njihovi poti v šolo in na kulturnih prireditvah v Beli krajini.
Vika Lozar, Črnomelj