Kako vsemogočen je predsednik Francije, kadar ima večino v skupščini (kar je bilo vedno v zadnjih 18 letih), je zdaj pokazal Emmanuel Macron, ko je zamenjal priljubljenega premierja Edouarda Philippa. Pravzaprav ga je zamenjal zato, ker je v času pandemije s svojo didaktičnostjo, previdnostjo in resnostjo postal veliko bolj priljubljen od njega. Macron se je zbal, da bi ostal v njegovi senci zdaj, ko je manj kot dve leti do predsedniških volitev. Po zadnjih anketah je premierja podpiralo okoli 50 odstotkov Francozov, predsednika države pa približno 40 odstotkov.
Novi premier neznani obraz
Edouarda Philippa torej ni zamenjal zato, ker bi slabo vodil vlado. Tudi ne zato, ker bi bili njuni odnosi slabi, saj mu je bil Philippe zvest. Tudi ne zato, ker bi hotel Macron spremeniti svojo politično usmeritev. Novi predsednik vlade Jean Castex namreč prav tako kot Philippe prihaja iz desničarske stranke republikancev, iz katere je izstopil prejšnji teden in ki je v opoziciji. Vsekakor pa bi bilo za Macrona zelo tvegano, če njegov veliki vezir ne bi bil več desničar, saj so v zadnjih treh letih njegova glavna volilna baza postali volilci desnice in kot leta 2017 ne bo mogel več biti levosredinski predsedniški kandidat.
Macron hoče, da bi bil spet v središču pozornosti kot voditelj Francije, zato je na čelo vlade postavil 55-letnega Castexa, saj je ta neznan in (za zdaj) politično nepomemben. A novi premier zna biti odločen, kar je pokazal ob odpravljanju ukrepov proti pandemiji. Kot novi šef predsednikove večine pa je zdaj od vseh veljakov Macronove stranke takoj zahteval sodelovanje in lojalnost.
Sindikati so mu naklonjeni
Castexa, ki ga tudi Francozi ne poznajo, vsekakor Macron ni pobral s ceste. Že leta 2017 mu je zaupal vodenje priprav na olimpijske igre v Parizu leta 2024, v zadnjih mesecih pa odpravljanje ukrepov proti pandemiji. Najprej pa je bil Castex v letih 2006–2008 direktor kabineta ministra za zdravstvo in ministra za delo, nato pa v času hude socialne in gospodarske krize, ko je brezposelnost vrtoglavo naraščala (kar se dogaja tudi zdaj!), svetovalec predsednika Nicolasa Sarkozyja za socialne zadeve.
Čeprav prihaja z desnice, so mu naklonjeni tudi na levici. Macron od njega pričakuje, da bo uspešnejši od Philippa v pogajanjih glede pokojninske reforme s sindikati, s katerimi je bil Castex vedno v dobrih odnosih. Sploh pa novi premier sebe opredeljuje kot socialnega golista, med drugim je za soudeležbo delavcev pri vodenju podjetij. In drugače kot Philippe leta 2017 je Castex dovolil, da mu je Macron kot direktorja kabineta vsilil nekdanjega socialista Nicolasa Revela.
Blizu je ljudem
Castex bi Macronu tudi lahko pomagal, da bi se bolj približal Francozom pred volitvami leta 2022 in po nedavnem hudem porazu njegove stranke na volitvah županov. Sedanjemu predsedniku očitajo, da je vzvišen in oddaljen od Francozov ter da njegove reforme ne koristijo ljudem zunaj Pariza. Castex, ki je sicer končal ENA, torej isto elitno visoko šolo kot Macron, pa je župan občine s 6000 prebivalci na jugozahodu Francije. Tudi sicer je blizu ljudem s podeželja, predvsem z jugozahoda, med drugim se kot oni navdušuje za ragbi in ima močan naglas tega jezikovnega območja. Poleg tega dobro pozna druge župane manjših občin. Macron pa se hoče provinci, ki je v času globalizacije zapostavljena in kjer so se zato leta 2018 pojavili rumeni jopiči, pokazati v lepši luči. S Castexom kot premierjem so tudi bolj verodostojne Macronove nejasne obljube, da bo decentraliziral Francijo, kar pa se gotovo ne bo zgodilo, saj se predsednik Francije temu odpove vsakič, ko vidi, kako bo s to drago reformo še povečal že tako velik javni dolg.
Tudi novi premier bo le izvrševal predsednikove ukaze, a s svojo osebnostjo in slogom vodenja vlade bi lahko imel odločilno vlogo pri Macronovem prizadevanju, da bi bil leta 2022 ponovno izvoljen. Pomembni v volilni kampanji, ki se tako na neki način že začenja, bodo tudi drugi člani nove vlade, za katere se prav zdaj odloča predsednik Macron – in ne premier Castex.
