Dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo in so vedno korak pred konkurenco, je poimenoval gazele.
Na desettisoče novih delovnih mest
Slovenija se je pri izboru Gazela – leta 2001 ga je razvil tedanji Gospodarski vestnik – zgledovala po danskem časniku Borzen. V sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto je bila postavljena prva metodologija izbora dinamično rastočih podjetij. Enako kot »tehnologija« je bila pomembna ambicija Gazele: vplivati na rast, uspeh in širino slovenskega poslovnega sveta – posameznikov, podjetij in okolja.
Model izbora je v središče postavil rast prihodkov podjetij v daljšem, petletnem obdobju ter število novoustvarjenih delovnih mest. Podelitev priznanj že dve desetletji vsako leto prinaša sporočilo, da 500 dinamično rastočih podjetij vsakih pet let ustvari od 8000 do 12.000 novih delovnih mest. Številka je visoko nad povprečjem države in v dveh desetletjih pomeni več deset tisoč novih delovnih mest.
90 odstotkov gazel uspešno posluje
Pod Dnevnikovem okriljem je izbor Gazela od leta 2008 še okrepil trajnostni vidik izbora. Razumevanje, da gazele delujejo in vplivajo na širše okolje. »Ne izbiramo najhitrejšega, temveč najboljše med najhitrejšimi podjetji,« je vrednote izbora utemeljil tedanji predsednik sveta Gazela Matjaž Čadež. Strukturiran intervju, razvit v sodelovanju z mag. Andrejo Lavrenčič z ljubljanske ekonomske fakultete, je raziskovanje podjetniške zgodbe poglobil s preučevanjem kakovosti rasti, odnosov, inovativnosti, agilnosti in trajnostnega razvoja podjetja.
Lakmusov papir poglobljenega strokovnega dela metodološke komisije ter presoje sveta Gazela, ki vsako leto med šestimi regijskimi finalisti izbere zlato, srebrno in bronasto gazelo, je poslovanje nagrajenih gazel po izboru. Letošnja najnovejša raziskava podjetja Bisnode pokaže, da 90 odstotkov podjetij, nagrajenih s priznanjem gazela v letih 2001 do 2019, uspešno posluje.
Gazele ustvarjajo višje prihodke in dobiček
»Gazele ustvarjajo dodano vrednost 56.666 evrov na zaposlenega, to je kar 12.728 evrov več od povprečja gospodarstva. Povprečna dodana vrednost zlatih gazel znaša celo zavidljivih 70.259 evrov na zaposlenega. Zaposleni v gazelah ustvarjajo višje prihodke in dobiček, ki je gorivo za rast, vodstvo in lastniki podjetja pa skrbijo za stabilno poslovanje, ki se kaže v nižji zadolženosti glede na povprečje gospodarstva,« prve ugotovitve raziskave razkriva Damir Simonović iz Bisnoda.
»Z izborom pravih gazel želim dati pogum tistim, ki šele razmišljajo o podjetništvu, in tudi tistim, ki so že začeli. Zato je pomembno, da pokažemo napredek, ki so ga gazele dosegle večinoma samostojno, z lastnimi močmi in znanjem,« poudarja Bogomir Strašek, predsednik sveta Gazela in direktor podjetja KLS Ljubno, zlate gazele 2011. Vprašanje, katere so prave gazele, zgled dinamične in trajnostne rasti, svet Gazela odpre vsako leto znova. Kajti kolikor je gazel, toliko je podjetniških zgodb smelosti, inovativnosti, srčnosti, ambicioznosti, delavnosti, prizadevnosti…
»Če domala dvajset let zapored podpiraš in organiziraš projekt Gazela, postane tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika pretanka knjiga,« pove Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika. Kljub raznolikosti brezčasni skupni imenovalec gazel tudi pol stoletja po izumu ostaja enak. Gazele so generator delovnih mest. V Sloveniji, Evropi in drugod po svetu gazele ustvarjajo vrednost in rast: ljudi, podjetij in družbe. V deželi, kjer rastejo gazele, rastemo vsi.
