Kako bi opisala obdobje dveh desetletij, kaj se je najbolj spremenilo? Je bilo pred 20 leti lažje stopiti na podjetniško pot kot danes?

Tanja Skaza: Danes imamo vsekakor jasnejšo vizijo in poslanstvo, tudi naši zaposleni so se poistovetili z vrednotami podjetja. Zelo so pomembni izobraževanja in graditev odnosa, z dobro organizacijsko kulturo lahko veliko dosežeš, saj ljudje vidijo ogromno priložnosti, ne ustrašijo se izzivov. Z leti postajaš modrejši, imaš več izkušenj in je lažje, z izzivi greš vztrajno naprej. Spoznaš, da ni enostavnih poti, da brez poguma ne moreš delati premikov. Smo bolj odprti, digitalni kot pred 20 leti. Ena izmed naših vrednot so tudi naravni viri, delamo z recikliranimi materiali, z obnovljivimi viri, kar je dobro za ohranitev okolja in dobro za potrošnika, saj je to prihodnost ne samo zanje, ampak tudi za naše otroke. Ljudje so največji kapital, kajti le odlični timi gradijo uspešne organizacije.

Matej Košmrlj: Pridružujem se, da so kapital ljudje. To je gotovo. V dvanajstih letih se je pri nas spremenilo praktično vse. Iz malega podjetja, ki se je trudilo uspeti v tujini, smo dejansko postali neke vrste mikromultinacionalka, kjer je še vedno večina zaposlenih Slovencev in je ves razvoj doma. Dandanes smo mednarodna ekipa z mednarodnim vodstvom. Na trgu smo mi tisti, ki smo vodilni in narekujemo smernice drugim. Danes je svet veliko bolj globaliziran, digitaliziran, več informacij in idej lahko dobiš, tako da je danes več možnosti kot pa pred 20 leti. Na drugi strani je seveda tudi večja konkurenca.

Katere so bile najpomembnejše prelomnice?

Tanja Skaza: Transformacija podjetja – iz proizvodnega v razvojno-prodajno podjetje. Delali smo le za dva kupca, Gorenje in Ikeo. Danes več kot 90 odstotkov proizvodov izvažamo, usmerjeni smo neposredno h kupcu. Postavljamo ga v ospredje. Prej smo delali za različne panoge, pred dvema letoma pa smo se odločili za dva stebra, in sicer elektroindustrijo in pohištveno industrijo. Za to smo se odločili, ker se tako lahko specializiraš na tem področju, lažje spoznaš stranke in jim lahko tako ponudiš rešitve, ki so primerne prav za njihove potrošnike.

Matej Košmrlj: Podobna zgodba. Iz vrhunskega inženirskega, razvojnega podjetja smo se preobrazili v tržno naravnano podjetje. Pred petnajstimi leti smo imeli najboljši izdelek na našem področju, vendar nam je veliko znanja manjkalo na področju marketinga in prodaje. Z mednarodnim menedžmentom nam je uspelo na globalnem trgu, danes smo neprimerno močnejši, imamo v svetovnem merilu najnaprednejšo rešitev za označevanje, obenem pa tudi jasno strategijo, ki je temelj vseh naših aktivnosti.

Oba sta znana kot karizmatična voditelja. Katere vajine osebnostne lastnosti so prispevale k uspehu podjetja?

Tanja Skaza: Brez dobrega tima ne bi mogla narediti ničesar. Dober vodja ali delodajalec najprej potrebuje pogum, vztrajnost in odločnost. V vsem vidim priložnost. Na napakah se učiš in ugotoviš, da potrebuješ jasno strategijo, dnevne aktivnosti in vizijo. Moje delo je delo z ljudmi. Vedno sem mnenja, da ena oseba ne more premakniti gore, kot jo lahko skupina. Če znaš navdihniti ekipo, da vidi to goro in da jo zmore premakniti, je to največji dosežek voditelja.

Matej Košmrlj: Moji dve besedi sta zelo podobni: ambicioznost in vztrajnost. Zastaviti si moraš cilj. Pogosto vidim, da so ljudje prehitro zadovoljni. Leta 2009 sem v našem podjetju glasno dejal, da hočemo biti prvi na svetu. Takrat se je to slišalo noro. Konkurenco smo vendarle dohiteli in celo prehiteli, malce dlje je sicer trajalo, kot smo mislili, a nam je uspelo. Ekipa mora biti seznanjena z načrtom, ga razumeti in soustvarjati. Brez dobrih odnosov ne gre, v našem podjetju so zelo pomembni.

Kako lahko malo slovensko podjetje postane mednarodna multinacionalka?

Tanja Skaza: Ko začneš delati z multinacionalkami, gledaš na stvari s čisto drugega zornega kota. Mej ni, poistovetiš se z njihovo miselnostjo in kulturo. Slovenija je krasna država za življenje, če pa želimo biti uspešni, je prav, da svoje znanje širimo še na druge trge. Naj povem primer – leta 2010 smo naredili produkt organko. Takrat so se doma ljudje posmehovali, kaj bomo s to kanto za bioodpadke. Za naš trg smo bili prehitri, medtem ko je na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji in na Japonskem to izdelek, s katerim smo si hitro odprli vrata. Če želite delati z multinacionalkami, svetujem, da spoznate njihove potrebe in njihovo kulturo ter se prilagodite njihovemu trgu. Na primer Slovenci smo delaven narod in začnemo sestankovati že ob osmi uri, medtem ko se z Nizozemci srečaš okoli desetih.

Matej Košmrlj: Multinacionalko je težje kot drugod narediti v Sloveniji, ker smo manjši trg, bolj zaprt in specifičen. Zahodni trgi se drugače vedejo. Če pri nas prodamo rešitev za deset tiskalnikov, je to že veliko, v tujini jih lahko prodaš desetkrat več. Ni pomembna samo kakovost izdelkov in storitev, ampak tudi izgradnja blagovne znamke in jasno opredeljena dodana vrednost rešitve za kupce.

Kako bi lahko iz Slovenije izhajalo še več multinacionalk?

Tanja Skaza: Slovenci se premalo povezujemo in sodelujemo, premalo pomagamo drug drugemu in preveč gledamo na lastne koristi. Še vedno je preveč preračunljivosti na tako majhnem trgu. Včasih razmišljam, da smo še zelo uspešni glede na to, kako delamo.

Matej Košmrlj: Se absolutno strinjam. Ključ je v povezovanju, sodelovanju in razmišljanju po principu obojestranske zmage (win-win). Tega vidim premalo. Zato tudi podpiramo in spoštujemo projekt Gazela ter mu čestitamo za jubilej, ker se mi zdi, da je ravno to smisel, da se promovira dobre prakse. Nam je uspelo, ker zelo intenzivno razmišljamo o vrednosti za stranko. Kako pomagati stranki, da ji bo uspelo.

Kako sta vajini podjetji premagali finančno krizo 2009 in katere so vzporednice z letošnjo pandemijo?

Tanja Skaza: Vsaka kriza prinese tudi nove priložnosti – iz vsake na neki način pridemo pametnejši, modrejši. V teh časih je pomemben poudarek na kulturi in odnosih. To ni nekaj, kar je samo po sebi umevno. Druga vzporednica sta močna digitalizacija in komunikacija prek nje. Leta 2009 je bilo delo na domu še v povojih. Moram priznati, da je ta kriza, vsaj meni, prinesla nekaj dobrega. Spoznala sem, kako pomembni sta povezanost in organiziranost med ekipami.

Matej Košmrlj: Krizi sta bili različni in smo ju različno tudi doživeli. Prva se nas je na neki način manj dotaknila kot druga. Večji projekti so se za nekaj časa ustavili, naša razpršenost pa nam omogoča še ogromno manjših prodaj po vsem svetu. Pomaga nam to, da smo prisotni v različnih državah, kar nam daje stabilnost. Letos se je pokazalo, da so določene panoge, kot je na primer tekstilna, počepnile že januarja, farmacija ali živilska industrija pa ne trpi. Naše podjetje je že pred pandemijo v veliki meri delalo virtualno. Naj še enkrat poudarim, dober odnos mora postati oziroma ostati stalnica, tako pri zaposlenih kot pri strankah.

Katero je glavno sporočilo, ki se vama je oblikovalo zdaj, skozi zadnjo pandemijo, ki bi ga želela sporočiti zaposlenim in okolju?

Tanja Skaza: Nas je ta kriza kar prizadela. Delamo s pohištveno industrijo, ki se je v celoti zaprla. Začelo se je na Kitajskem, ker zaradi zaprtja meja nismo mogli več izvažati. Zdaj trpi Amerika. Tretjino zaposlenih smo imeli doma. Te ljudi smo razporedili v tri skupine. Eni so iskali nove priložnosti, drugi so iskali optimizacijo za naše projekte, tretji pa so iskali rešitve za optimizacijo procesov. Naša vodstvena vloga je, da skrbimo za ohranitev delovnih mest, ampak na način, da se tudi zaposleni vključijo v proces.

Matej Košmrlj: Ta kriza je vsekakor asimetrična. Nekatere je prizadela malo ali skoraj nič, nekatere pa zelo. Če pogledam turizem in gostinstvo ter storitvene dejavnosti, kot so denimo frizerji – za njih je bilo izredno težko. Se pa strinjam s Tanjo, da je kriza priložnost. Ne smeš obupati.

Pandemija je v ospredje še bolj potisnila razmislek o trajnostnem gospodarstvu. Kako vajini podjetji temu sledita?

Tanja Skaza: Mi vse namenjamo trajnostnemu razvoju. Vse, kar vzamemo naravi, tudi vrnemo naravi. V našem poslanstvu je, da delamo samo inovativne produkte iz ekomaterialov, ki so rešitev tako za potrošnika kot tudi za ohranjanje našega planeta. Ni dovolj govoriti le o prihodkih in dobičkih, ampak tudi o tem, kakšna sta kultura in vzdušje v podjetju, kakšen ugled dajemo našim zaposlenim, partnerjem in okolju.

Matej Košmrlj: Trajnost je pri nas zelo vkomponirana. Razvoj programskih rešitev je že sam po sebi »čist«, naše rešitve pa podjetjem dejansko pomagajo, da proizvedejo več, hitreje, z manj viri, z manj odmeta, s krajšimi dobavnimi roki in brez logističnih zastojev zaradi napačnega označevanja. Pravilno označevanje zagotavlja sledljivost, da pravi izdelek pride do pravega uporabnika, in s tem prispeva k večji varnosti za vse nas. Kot ekipa pa že več let v veliki meri delamo virtualno in s tem manj obremenjujemo okolje.

Vprašanje Tanje Skaza Mateju Košmrlju: Koliko vam pomenijo organizacijska kultura in odnosi? Kje vidite v tem prednost?

Matej Košmrlj: Organizacijska kultura je ključ do uspeha. Brez dobrega vzdušja in spoštovanja res ne gre – to je osnova vsega.

Vprašanje Mateja Košmrlja za Tanjo Skaza: Kako vam je uspelo prenesti to ambicioznost, pogum in vztrajnost naprej na nove vodje in se odmakniti? Kar pogumen korak.

Tanja Skaza: Z možem Igorjem sva imela le eno željo, in sicer, da organizacijska kultura ostane podobna, da naše vrednote in poslanstvo živijo naprej. Vizija je postavljena za pet let. Še vedno pa sodelujem pri izobraževanju. Na prvem mestu je zaupanje – ljudje morajo čutiti, da jim zaupaš, četudi kdaj naredijo napako.