Čeprav je bila razpustitev desetega sklica sabora v samostojni Hrvaški z odločitvijo o predčasnih volitvah med drugim utemeljena z uspešnim izhodom iz zaprtja države zaradi koronavirusne pandemije, bo jutrišnji volilni dan zaznamovan z novim virusnim valom, zaradi katerega je Slovenija vrnila južno sosedo na siceršnjem vrhuncu sezone na tako imenovani rumeni seznam. Skrb niso vzbudile samo rastoče številke okužb, ampak tudi dejstvo, da je Hrvaška odprla mejo z BiH, resda z izgovorom na registrirane turiste, po mnenju same hrvaške opozicije pa v poskusu do zdaj vladajoče HDZ, da si zagotovi glasove v BiH živečih Hrvatov, ki so ji tradicionalno zvesti.
Po uradnem seznamu hrvaškega ministrstva za javno upravo ima pravico saborske poslance tokrat izbirati 3.859.481 volilcev, od tega 3.674.695 s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, preostanek pa ga ima izven nje. Od slednjih jih je največ v Mostarju, in sicer 50.786, več kot 12.000 pa denimo tudi v Tuzli. Kar 16.615 hrvaških volilcev je stalno prijavljenih v Beogradu, le dobrih 2000 manj pa v vojvodinski Subotici in tudi za te, tako kot za živeče na Kosovu, v Črni gori in Severni Makedoniji, so zagrebške oblasti pred volitvami odpravile sicer prej obvezno 14-dnevno karanteno ob vstopu v Hrvaško.
Z zaupniki nad covid-19
Kolikšna bo volilna udeležba, je tokrat težko napovedovati. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2016 je bila blizu 53-odstotna, na lanskih predsedniških pa 51,2-odstotna v prvem in 55-odstotna v drugem krogu. Državna volilna komisija je sprva obolelim za koronavirusom onemogočila udeležbo na volitvah, a je ustavno sodišče včeraj pritrdilo tistim, ki so v tej prepovedi iz zdravstvenih razlogov prepoznali kršitev ustavno zajamčene državljanske pravice. Komisija je zato objavila zanje nova pravila, in sicer bo okuženi s koronavirusom (ali drugo kužno boleznijo) svoj glas podal po zaupniku z izrekanjem na domu, kjer jih bo obiskal skupaj s članom volilnega odbora pred vrati ob obveznem razkuževanju in nošnji mask ter brez dotika volilnega lističa. Na hrvaškem je za covid-19 do zdaj zbolelo nekaj več kot 3000 ljudi, ozdravljenih pa je bilo med njimi včeraj 2168.
Hrvati bodo med 2669 kandidati izbirali 151 saborskih poslancev, med njimi po 14 v desetih volilnih okrožjih v državi ter osem predstavnikov 22 priznanih manjšin na Hrvaškem in tri zastopnike Hrvatov v diaspori. Med 192 volilnimi listami je 95 strankarskih, 92 so jih sestavile koalicije, na petih pa nastopajo neodvisni kandidati. Povprečna starost kandidatov je 48,6 leta, žensk pa je med njimi 41 odstotkov.
HDZ ali Restart?
Glavna volilna tekma se bo odvila med HDZ pod vodstvom sedanjega premierja Andreja Plenkovića in socialdemokrati, ki so na čelu koalicije Restart. Njihov premierski kandidat je Davor Bernandić, ki je SDP od sedanjega predsednika države Zorana Milanovića prevzel po njegovem porazu na parlamentarnih volitvah 2016. Strankama se napoveduje tako imenovani mrtvi tek, HDZ pa ima boljše možnosti za iskanje povolilnega koalicijskega partnerja. Njemu naj bi bilo namreč bliže domovinsko gibanje pevca in doktorja ekonomskih znanosti Miroslava Škora, ki se je po krajši diplomatski in poslanski karieri v devetdesetih letih in nato leta 2007 vrnil na politično prizorišče na lanskih predsedniških volitvah. Preboj čez petodstotni prag naj bi bil po anketah zagotovljen še Mostu Boža Petrova, ki ima tudi kratko skupno zgodovino s HDZ. Možnosti za osvojitev saborskih sedežev pred volitvami pripisujejo še levičarskemu Zmoremo, reformistom Radimira Čačića in stranki z imenom in priimkom – Pametno, ki svoj morebitni volilni uspeh gradi prav na imenih svojih kandidatov. Hrvaške volitve sicer potekajo po proporcionalnem sistemu, v katerem imajo volilci tokrat tretjič preferenčni glas, ki pa do zdaj povsem nepoudarjen še ni igral posebne vloge. Predvolilna kampanja je bila dokaj anemična z nekaj ekscesi, med katerimi je izven Hrvaške še najbolj odmeval iztegnjen sredinec nekdanje predsednice Kolinde Grabar Kitarović Škoru zaradi njegovega stališča do splava posiljenih žensk.
