Velika večina ljudi na Otoku je pogrešala obiske v pubih, posebej v »svojem«, ki mu rečejo »my local«. Ne da dodaš pub, je vsakomur jasno, da misliš na pub v svoji bližini, ki ga redno obiskuješ. Ne le zaradi pitja, ampak tudi zaradi druženja, zaradi katerega pube razglašajo za zelo posebno britansko »institucijo«.

Ko je vlada ukazala zaprtje pubov z 20. marcem, je konservativni premier Boris Johnson dejal, da se zaveda, da je »ta odločitev v nasprotju z neodtujljivo pravico svobodno rojenih ljudi v Angliji, da gredo v pub«. Pubov, ki so se pojavili v srednjem veku, niso zaprli nikoli prej v zgodovini. Niti med prvo in drugo svetovno vojno. Današnje vnovično odprtje pubov vsevprek Anglije in Severne Irske je Johnson, ki veliko bolj kot pinto piva potrebuje frizerja (tudi frizerske salone danes odpirajo, poleg kinodvoran, telovadnice in gledališča pa ostajajo zaprti), razglasil za »dan neodvisnosti«. V mnogih medijih pišejo o »supersoboti« in se navdušujejo nad Johnsonovo trditvijo, da je vrnitev ljudi v pube domoljubna dolžnost Britancev, ki jih bo pomagala rešiti. Mnogi od več kot 60.000 pubov v Britaniji se bojijo, da ne bodo mogli preživeti, ker v minulih treh mesecih in pol niso zaslužili niti funta. Tako veliko se govori o pubih, da pozabljajo, da bodo hkrati odprli tudi restavracije, kavarne in bare (tudi v hotelih).

Zelo drugačno pitje in druženje

Obiskovalci bodo lahko pili in jedli le sede pri mizah. Do točilnega pulta bodo lahko prišli le za to, da naročijo novo rundo. Pri eni mizi bodo lahko le člani dveh gospodinjstev. Obisk v pubu bodo morali »rezervirati«, v pubu ne bodo mogli ostati več kot dve uri, ne bodo se smeli dotikati, objemati in poljubljati. Ohranjati bodo morali z dveh na »en meter plus« skrajšano fizično distanco. Osebje bo imelo maske. Gostje bodo morali uporabljati protibakterijski gel. In ne le to: ob prihodu v pub jih bodo »popisali«. Z drugimi besedami: to bo zelo drugačna izkušnja, kot so je Britanci vajeni. Na predvečer odprtja pubov je bilo več vprašanj kot odgovorov. Se bodo v Angliji in Severni Irski ljudje zgrnili v pube ali ne (kolikor se jih bo lahko, saj bodo pubi omejili število gostov)? Že ob enajstih dopoldne, ko bodo odprli vrata, na katerih je bil še sinoči napis »zaprto zaradi covida-19«, ali kasneje? Bodo spoštovali nova pravila pitja in druženja? Jih bodo spoštovali tudi potem, ko se ga bodo nekateri prav gotovo napili? Bodo zapustili pube po dveh urah? Kdo bo skrbel za red, če bo prišlo do neredov?

Veliko je bilo kritike na račun tega, zakaj se je britanska vlada odločila za odprtje pubov ravno na soboto. Mnogi so bili prepričani, da bi bilo veliko bolje in predvsem varneje, če bi jih odprli sredi tedna ali v ponedeljek, ko bi bilo obiskovalcev zelo verjetno (precej) manj. Današnje odprtje pubov v Angliji najbolj kritizira članica znanstveno-medicinskega svetovalnega telesa vlade SAGE, profesorica Susan Michie, ki pravi, da je to »katastrofa, ki čaka, da se bo zgodila«. Profesorica dodaja, da je javno pitje v zaprtih prostorih na vrhu lestvice nevarnosti za širjenje novega koronavirusa in sprožanje smrtonosnega drugega vala. Pohvalila pa je Škotsko in Wales, ki sta se odločila za veliko previdnejše postopno odpiranje pubov. Na Škotskem bodo v ponedeljek dovolili odprtje tistih pubov, restavracij in kavarn, ki imajo vrt (s 15. julijem pa vseh). Obiskovalci bodo lahko sedeli, pili in jedli le na vrtu. V Walesu bodo naredili enako, vendar teden dni kasneje.

Novoletna noč brez ognjemeta?

V vseh pubih pravijo, da si gostje izjemno želijo vrnitve. Veliko miz v pubih je že dolgo rezerviranih. Večina Angležev se vsekakor veseli današnje supersobote. Ker pričakujejo milijone ljudi, se bojijo, da se bo supersobota spremenila v superkatastrofo virusne vrste. V angleščini obstaja fraza »dying for a drink«. Ne pomeni ravno, da si tako žejen, da bi umrl za pijačo, pomeni pa, da si zelo žejen. Nekateri se bojijo, da utegne današnja velika žeja (če se bo res zgodila), ki jo nekateri napovedujejo kot novoletno noč brez ognjemeta, prinesti nov smrtonosni val pandemije, ne pa Johnsonovega dneva neodvisnosti. Zdravniki z urgenc in tudi policija rotijo Angleže, naj se ga danes ne napijejo do onemoglosti (in bi potrebovali njihovo pomoč). To je, po angleškem hitrem načinu pitja, možno tudi v dveh urah, kolikor znaša njihova trenutna zaradi virusa omejena (tri mesece in pol odtujena) neodtujljiva pravica svobodnih ljudi, rojenih v Angliji, da gredo v pub.