Jugoslavijo, Danilo Živković

Od Vardara pa do Triglava je bila skladba iz leta 1974, ki je v sedemdesetih letih konkurirala za novo jugoslovansko himno. Napisal in prepeval jo je Danilo Živković (1939–2002), besedilo je prispeval Milutin Popović Zahar, pomagal je Ansambl Negovanović-Kojović. Jugoslavijo seveda ni postala himna in je bila izredno slabo ocenjena ter zato posebej obdavčena. A Živković je nekaj let po tem posnel novo verzijo, z orkestrom Slavomira Kovandžića. Tokrat je šlo bolje, menda tudi zato, ker je bila na videz nepomembna folklorno obarvana pesmica všeč maršalu Titu. Še več, Jugoslavijo, skladbo o geografski povezanosti šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin, so po tem Titovem privoljenju začeli vrteti povsod. Največji uspeh je doživela na otvoritvi Svetovnega festivala mladine in študentov v Havani leta 1978, ko jo je zapel akademski pevski zbor Collegium musicum iz Beograda. Konec koncev je besedilo veliko bolj revolucionarno, kot bi si mislili: »Krv se mnoga za te prolila, borba te je naša rodila, radnička te ruka stvorila…« Himna, ni kaj.

Ivo Lola, Korni grupa

Ivo Lola (1916–1943) je jugoslovanski Che Guevara, lahko preberete. Hrvaški komunist in intelektualec je bil pred drugo svetovno vojno skupaj z Edvardom Kardeljem organizator komunističnega gibanja po celotni Jugoslaviji in leta 1940 zaradi tega zaprt v Bileći. Ko se je začela vojna, se je takoj pridružil partizanom, leta 1943 pa je umrl med letalskim napadom. Leta 1973 so se narodnega heroja spomnili pri Korni grupi. Dejan Đurković je napisal besedilo, Kornelije Kovač pa glasbo za eno najlepših rokovskih balad bivše države.

Zemljo moja, Ambasadori

Leta 1975 so sarajevski Ambasadori s pevko Ismeto Krvavac zaigrali (menda) najljubšo Titovo pesem. Himnično popevko, ki je bila še posebej priljubljena pri gastarbajterjih. »Vidim polja što se žitom zlate / i na brijegu vidim rodni dom / svakog trena mislim na te / zemljo moja, zemljo moja«, je v besedilu poudaril avtor, sarajevski šansonjer Kemal Monteno. Skladba je sicer na festivalu Vaš šlager sezone osvojila komaj četrto mesto, a se zdi, da se jim je država zahvalila naslednje leto, ko so se Ambasadori uvrstili na evrovizijsko tekmovanje v Haagu.

Druže Tito, mi ti se kunemo, Zdravko Čolić

Prvi vokal bivše države Zdravko Čolić (1951) je imel bojda tudi osebno rad Tita in njegovo politiko bratstva in enotnosti. Popevko, ki je postala velika uspešnica, morda celo najbolj popularna revolucionarna skladba v bivši državi, je Čolić zapel na zagrebškem festivalu leta 1977, je pa razumljivo postala mnogo zanimivejša v osemdesetih, po Titovi smrti: »Godine su prošle pune muka, ginulo se za slobodu nijemo / ili s' pjesmom, umjesto jauka / druže Tito mi ti se kunemo.« Menda so prodali kar 350.000 malih plošč s to skladbo.

Računajte na nas, Rani mraz

Vodja skupine Rani mraz Đorđe Balašević (1953) je v svoji karieri nekaj verzov posvetil najljubšemu voditelju, predsedniku Josipu Brozu Titu. Zelo neposreden je bil po Titovi smrti, ko je leta 1981 zapel Triput sam video Tita, a bolj uspešna je bila spevnejša Računajte na nas (1978). Besedilo skladbe, ki jo izvaja Rani mraz, je nedvoumno: »Sumnjaju neki, da nosi nas pogrešan tok, / da slušamo ploče i sviramo rock, / a negdje u nama je bitaka plam / i kažem vam, što dobro znam. / Računajte na nas.« V Sloveniji so skladbo predelali Zaklonišče prepeva.

Domovino moja, September

Slovensko-jugoslovanski rokerji so leta 1979 posneli svojo drugo studijsko ploščo Domovino moja, na kateri je tudi naslovna skladba, ki sta jo skupaj napisala Tihomir Pop Asanovič in Janez Bončina Benč. Album so posneli na Floridi in slovi po svoji tehnični odličnosti ter za današnje čase dolgimi solo vložki posameznih instrumentalistov. In besedilo naslovne skladbe? »Znam, zemljo moja, znam / znam, da si jedina / zemaljski raj. Znam, da si prekrasna, / srca odsjaj, / domovino moja. / Nek sunce ti vječno sja / mlada si ti / gorda i ponosna / jedina si, domovino moja.«

Tito, Oto Pestner in Pepel in kri

Pevec Oto Pestner in šef skupine Pepel in kri Dejvi Hrušovar sta glasbenika za mnoge sisteme in tako je tudi prav, kajne? Ko je bila Otu Pestnerju blizu socialistična ureditev, in ne državne kapitalistične proslave za ograjami pred filharmonijo, so leta 1985 Oto Pestner in Pepel in kri skupaj z orkestrom JLA sodelovali pri kompilaciji Biće uvek Tito. Za skladbo Tito, ki jo je prispevala slovenska odprava, je besedilo napisal Branko Šömen, ki je Titu veliko pripisoval: »Če on je poljana, / smo mi kot cvetovi rdeči na njej, / če reka je, mi smo valovi, / če človek je, mi smo ljudje.«

Živela Jugoslavija, Lepa Brena

»Tu je rodjen maršal Tito, / naše ime ponosito, / k'o heroja ceo svet ga zna, / blago zemlji, što ga ima, / pamtiče se vekovima, / živela Jugoslavija.« Turbo narodnjaki so že v osemdesetih letih blesteli s svojimi rimami in Fahreta Jahić (1960) je bila verjetno začetnica tovrstne poezije. Leta 1985 je z Miroslavom Ilićem zapela svojo najbolj jugoslovansko skladbo. »Sem Jugoslovanka. Takratna Jugoslavija je bila predhodnica današnje Evropske unije. Konvertibilna valuta, en predsednik, upoštevanje vseh narodov in narodnosti in enoten trg,« je povedala za Dnevnik.

Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo, Bijelo Dugme

Leta 1986 sarajevski rokerji že nekaj časa niso bili več prvi jugoslovanski bend. Posneli so svoj osmi studijski album, ki ima pomenljiv naslov in na katerem je kar nekaj uspešnic: Noćas je ko' lubenica pun mjesec iznad Bosne, Hajdemo u planine, Ružica si bila, sada više nisi… in seveda naslovna, v kateri so Željko Bebek, Goran Bregović in druščina zapeli: »Jugoslavijo na noge / pjevaj nek' te čuju / ko ne sluša pjesmu / slušaće oluju!« In res, zgodnja napoved Oluje je nekaj najbolj ironičnega na tem albumu.

Igra rokenrol cela Jugoslavija, Električni orgazam

Utrujeno bivšo državo in njene vrednote so konec osemdesetih let slavili v svojih pesmih tudi novovalovci. Leta 1988 je Srđan Gojković napisal skladbo, ki, bodimo odkriti, s takratno realnostjo ni imela veliko skupnega, še manj skupnega so imeli z realnostjo v tistem času beograjski rock bendi po tem, ko so odkrili trde droge. Besedilo sicer orjaške uspešnice pa gre takole: »Pokupimo boje koje padaju sa neba / dovoljan je dodir, samo to nam treba / zaboravi na juče, hajde pogledaj u sutra / videčeš da želiš, videćeš da možeš.«