Specialci na lov za »tigrom«

Že takrat je, kadar je bilo vreme slabo, najraje oblikovala živali iz gline in jih žgala v veliki peči. Kasneje je postala učiteljica na osnovni šoli v Londonu, se poročila, postala mama in tudi potem, ko je zakon spodletel, jo je njen bivši mož tako velikodušno podpiral, da je lahko delala le za polovičen delovni čas. Poskusila se je v slikarstvu in kiparstvu, ko pa je diplomirala njena najmlajša hči, se je prijavila pri neki nevladni organizaciji za pomoč državam v razvoju in za dve leti odšla v Sudan v sklopu nekega agrarnega projekta. Nekaj let zatem, ko se je vrnila, je pri 60 letih odšla v pokoj in začela ustvarjati podobe živali iz žične mreže in umetne smole v naravni velikosti. Orangutana, ki se je držal veje, srnjaka, pando z rdečo rutko in tigra, ki je leno poležaval. Na koncu je vse omenjene prodala, ostal je le tiger, ki že 20 let leži na robu gozda, le lučaj od njene hiše. Simpsonova pravi, da nekako sodi tja, da se zdi, kot da je to njegov revir. Vsi v vasi so vedeli za tigra, neki naključen obiskovalec, ki je od daleč videl le neko »strašansko veliko divjo mačko«, pa je zagnal cel preplah. Poklical je policijo in ta je na mesto, kjer naj bi se nahajala ta divja nevarnost, poslala helikopter in specialno enoto v polni bojni opremi. Ko je Juliet Simpson zagledala oborožene može na dovozu do hiše, je ravno zazvonil telefon in sosed jo je posvaril, da do zob oboroženi možje iščejo njenega tigra. Ko je kasneje skupaj z desetimi specialci stala ob »nevarnem« tigru, so se vsi od srca nasmejali, sama pa je stisnila še selfie, saj je bila prepričana, da drugače njeni zgodbi nihče ne bo verjel.