Hachmölller je leta 2015 upravljal azilni dom, danes je vodja urada za migracije in integracijo v mestu, poleg tega pa tudi predavatelj, ki pojasnjuje, kako se soočamo s kulturnimi razlikami, ter razlaga psihologijo pomoči. Oba pisca sta poskušala osvetliti, kako raznolike so številne male, a pomembne razlike med Arabci in Nemci in koliko strpnosti ter pogovora je potrebno, da bi jih razumeli in sprejeli. Poskusi Samerja Tannousa razumeti – Arabcem pogosto nerazumljive – nemške običaje in navade so letos spomladi izšli tudi v knjigi. V njej med drugim opisuje, kako se je prvič srečal s povsem nemogočo navado Evropejcev, da prekrižajo noge in sogovornikom ali nasproti sedečim kažejo podplate svojih čevljev. Za Arabce nekaj povsem nesprejemljivega in žaljivega je prvič doživel na letališču v Bejrutu, ko je neki tujec svoje noge položil na svoj kovček in mu kazal podplate. Še preden se mu je uspelo razburiti zaradi nevljudnosti naključnega nasproti sedečega, ga je žena potolažila, da je mož Evropejec in da je kazanje podplatov zanj verjetno izraz svobode, in ne nevljudna gesta. Danes pravi, da se je na kazanje podplatov že tako dobro navadil, da se jima z ženo zdi povsem nenevarno tudi to, ko pevka Lena Meyer Landrut v televizijski oddaji sezuje svoje čevlje in noge položi na mizo.
Nesramna nevljudnost kazanja podplatov
Samer Tannous je leta 2015 zbežal iz Sirije in danes živi v Rotenburgu, mestecu v trikotniku med Hannovrom, Bremnom in Hamburgom. Profesor, ki je v Damasku predaval na visoki šoli, danes poučuje francoščino, skupaj s prijateljem Gerdom Hachmollerjem pa sta pisala tudi kolumne, ki so več kot leto dni izhajale v tedniku Spiegel.
