Stranka je zastopala stališče, da je v ospredju prevzetega dela mandata potreba po reševanju realnih človeških problemov. Slišali smo zatrjevanja, da bo, ne glede na nekatera idejna nasprotja z SDS, stranka poskusila uresničiti interese upokojencev, ki jih roko na srce ni mogla uresničiti v večji meri niti v času Cerarjeve niti v času Šarčeve vlade. Vodstvo je članstvu zagotavljalo, da ne bo dovolilo politizacije družbenega življenja. Opozorilo predsednika vlade, da vsako parlamentarno odločanje sloni tako ali drugače na ideologiji, so bila preslišana.
Na zadnjem kongresu je vrsta razpravljavcev ugotavljala, med njimi sem bil tudi sam, da smo levičarska stranka po naravi delovanja samega. DeSUS se zavzema za starejše in njihove pokojnine, toda ker imamo vplačilni pokojninski sistem, morajo biti na dostojni višini tudi osebni dohodki zaposlenih. To je v nasprotju z liberalnim kapitalizmom, ki smo ga razvijali skoraj 30 let in so ga večinoma zagovarjale stranke v slovenskem parlamentu. Res je, DeSUS je bil v koalicijah in ravno zato mu je uspelo preprečiti mnoge napade na pokojninski sistem, kot je bil na primer zahtevek po desetodstotnem znižanju pokojnin leta 2013, čeprav vseh seveda ne. Primer slednjega je bil sprejem t.i. ZUJF, vendar v izjemno zaostrenih materialnih pogojih države. Storjene krivice so se upokojencem počasi popravljale, žal pokojnine zaradi pet letne zamrznitve še vedno pomembno zaostajajo. S trmastim vztrajanjem je stranka dosegla, da so njene zahteve, vsaj v predvolilnih obdobjih, počasi prevzemale tudi nekatere druge stranke. Posebej moram omeniti NSi, stranko, ki je desetletja zahtevala razprodajo vsega družbenega premoženja, če je le mogoče tujcem, ker so pomembno boljši upravljalci. Janez Evangelist Krek se je obračal v grobu, toda nič ni pomagalo, sklicevali so se na pogovore z gospodarstveniki, ki naj bi zahtevali popolno svobodo delovanja in nižje davke. Realnost jih je povozila, z razprodajo premoženja država izgublja samostojnost in delovna mesta, na katerih sloni pokojninski sistem.
Poleg socialnega programa, ima stranka v imenu in v programu tudi pomembno poglavje o demokraciji, o vladavini prava, o ekologiji, o razvoju javnega zdravstva in javnega šolstva, o pomenu kulture za obstoj slovenskega naroda itd.
Kakšni so neposredni cilji stranke DeSUS do konca tega mandatnega obdobja? Gotovo so to:
- oblikovanje demografskega sklada
- sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi za starejše
- izgradnja različnih oblik domov za starejše
- oblikovanje ministrstva za starejše, ki bo skrbelo za uresničevanje vseh interesov starejših in kandidatov.
Z naslova dveh dosedanjih ministrskih mest pa sta še posebej pomembna cilja:
- rešitev zdravstvenih problemov zaradi epidemije corona-19 in problemov, ki so se zaradi te bolezni nakopičili na vseh ostalih zdravstvenih področjih
- uresničevanje naravi in človeku prilagojene kmetijske politike.
O uspešnosti izvajanja ciljev nam bo pričala prihodnost, še zdaleč pa ni mogoče spregledati vsega ostalega, za kar je soodgovorna naša stranka. Vzporedno s temi procesi se žal dogaja tudi negativna politizacija vsega političnega življenja s strani vrha najmočnejše stranke. Demokratično vzdušje strmo pada in že prevladuje ocena, da imamo opraviti z demokratičnim deficitom in celo s pojavi fašizacije slovenske družbe.
V parlamentu prevladuje večinski valjar, kršijo se parlamentarni običaji in celo poslovnik. Kaj si v SDS mislijo o Državnem zboru smo občutili že v prvem trenutku prihoda na oblast. Nerazložljivo pa je, da stranka pridobiva glasove volivcev s posamezniki, ki po pridobitvi oblasti vidijo prioriteto opravljanja dela v hierarhiji izvršne veje oblasti namesto vloge zastopnika ljudstva in oblikovalca zakonodaje. Vzpostavlja se neka logika pomembnosti izvršne oblasti, češ poslanci bodo že sprejeli, kar jim bodo naročili, in višek te logike je praksa, da kdor moralno ni dovolj dober za vladno službo, za parlamentarca bo že.
Minister za notranje zadeve, sedaj že minister v odhodu vendar nič manj glasnik vlade, ne loči med legalnim in legitimnim. »Roška cesta« je bila legitimna, vpitje pred sodiščem v korist njihovega vodje je bilo legitimno, kolesarjenje po večjih slovenskih mestih pa je nelegalno in bo zrušilo temelje državnega sistema zato je nujno potrebno popisati udeležence, jih slikati in kaznovati. Zadnje »ožičenje« ožjega centra Ljubljane in nastop rumenih provokatorjev dve uri pred državno proslavo je le okronalo takšen način razmišljanja. Vojaško izurjene varde strašijo ljudi in celo policiste, oblast pa trdi, da nimajo zakonske podlage za ukrepanje.
Oblastniki napadajo kritične novinarje in medije, katerih temeljna naloga je postaviti ogledalo vsaki oblasti. Finančno je potrebno uničiti nacionalno RTV in materialno je potrebno izčrpati tudi slovensko kulturo s stališčem, da je kulturno le tisto, kar se proda na trgu. V tem smislu so odgovorni ukrepali tudi v času corona krize, ko smo lahko tedne kupovali krampe in lopate, nismo pa mogli kupiti knjige, obiskati knjižnice ali muzeja. Danes se za turizem najdejo sredstva, toda 200 EUR ni mogoče porabiti za obisk galerije ali nakup literature.
Značilno za to oblast je tudi odnos do žvižgača/ev. Če bi povsod v kolektivih imeli poštenjake, ki bi povedali, kaj se nepravilnega dogaja, in mnogokje se, žvižgačev sploh ne bi potrebovali. Rekli bi, da so to ljudje, ki premorejo civilni pogum. V zadnje pol leta nam novinarji in žvižgači rešujejo nivo demokratičnega standarda, namesto da bi to bila ena osnovnih nalog političnih strank. SDS dosledno menjava državne uslužbence brez krivdnih razlogov v skladu ali celo v nasprotju z zakonom.
Temu primerno ali še slabše nam gre v zunanji politiki. Iz demokratičnega vzdušja evropskega prostora se umikamo v orbito višegrajskega avtoritarnega duha in dejanj. Predvsem v času usodnih razprav o razvoju Evrope in oblikovanju njene zavesti nas bodo napačni koraki zaznamovali za daljšo prihodnost.
Spoštovana predsednica. Če vse naštete probleme demokracije v Sloveniji postavimo na eno stran tehtnice in drugo stran obtežimo z obljubami o uresničevanju interesov, stranke DeSUS, kam se bo nagnila tehtnica oz. kakšna bo odločitev stranke? Sam sem prepričan, da interesov starejših ne moremo izolirati od temeljnih ciljev družbe v celoti, saj gre za popolno soodvisnost. Na celovitosti družbenih odnosov temeljijo vsi naši dokumenti in predvsem seveda realna življenjska spoznanja. O tej temeljni dilemi bodo sicer odločali člani sveta stranke DeSUS na junijski seji meseca julija, mene pa zanima, kaj jim boste Vi predlagali.
Na koncu Vas sprašujem ali so več vredne izpolnjene (ali celo neizpolnjene) obljube ali to, da si še naprej prizadevamo za visok nivo demokracije v Sloveniji in hkrati izpolnimo obljube, ki smo jih dali volivkam in volivcem?
Kam se bo nagnila tehtnica?
S spoštovanjem,
Primož Hainz
Nekdanji podpredsednik DZ RS
