V Layerjevi hiši v Kranju želijo z razstavo, ki je preoblekla gorenjsko prestolnico, spodbuditi razmislek o umestitvi tekstilne dediščine v kranjski kulturni prostor. Študentje, ki so različne lokacije Kranja opremili s tekstilijami, so lani najprej obiskali mesto ter s serijo predavanj podrobneje spoznali njegovo tekstilno preteklost in umestitev v naravni prostor. Nastalo je 12 projektov, v katerih je sodelovalo kar 136 študentov Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za dizajn, pridružene članice Univerze na Primorskem. Po dveh vodenih ogledih organizatorji vabijo še na zadnjega, ki bo jutri, v soboto, 4. julija, ob 11. uri. Po razstavi bosta vodili profesorica Marija Jenko in Zala Orel.
Novi pogled na dosežke prednikov
Projekti študentov so razstavljeni na trinajstih lokacijah v kranjskem starem mestnem jedru, v Layerjevi hiši, Stolpu Škrlovec, kleti Mestne hiše Gorenjskega muzeja, trgovinici Kèlekè, Mestni knjižnici Kranj, Kavarni Khislstein 12.56, Galeriji Mahlerca, Galeriji Na mestu, projektnem prostoru Medprostor, na Vovkovem vrtu, Gasilskem trgu, Češnjevem vrtu in v ulični galeriji Mergentalerjeva Layerjeve hiše in Inštituta TAM-TAM.
»Sodobna tekstilna ustvarjalnost je na Gorenjskem zelo živa in nemalokrat gre za primere prenosa znanja in veščin s starejših generacij, ki so bile aktivno vpete v obrti in tekstilno industrijo. Ta vez se nam zdi smiselna, hkrati pa je pomembno povezovanje z izobraževalnimi institucijami, da so te vsebine lahko razvijajo trajno. Projekt BIEN je nastavek za razvoj programa tekstilnega bienala, ki bi na podlagi dediščine spodbujal in združeval sodobne prakse trajnostnega oblikovanja in tekstilne umetnosti,« je povedala članica programske ekipe Zala Orel.
Študenti dveh fakultet so ustvarili dela širokih interpretacij na tematiko. Nastali so povezave sodobnosti s preteklostjo, novi pogledi na dosežke prednikov in nove oblike presejanih znanj iz nekih drugih časov.
Dediščina, ki se ni izgubila v nostalgiji
»Interpretacija dediščine, pomembno obeležena v letošnjem BIEN, ki želi naslavljati pomen identitete, družinskih in čustvenih vezi za razvoj mesta, pomen emancipacije dela žensk v prejšnjem stoletju in sprememb globaliziranega sveta, se ne izgublja v nostalgiji. Predvsem zaradi povezovanja z izobraževalnim področjem razstava pogled obrača v prihodnost in tekstilije zoperstavlja oblačilni industriji. Naša modna prizadevanja sta naravo pripeljala do hude onesnaženosti. Ker trajnost postaja nova moda, izdelovalci oblačil in notranje opreme že danes iščejo bolj etične načine oblikovanja in produkcij ter izrabe virov, oblikovalci pa raziskujejo nove materiale in procese, ki bi zmanjšali negativne vplive. BIEN želi biti del teh sprememb, jih v slovenskem prostoru povezati in skrbeti, da materializem pretekle dobe postane premislek o materialih nove dobe,« so zapisali organizatorji.
V uvodnem nagovoru ob odprtju razstave je izr. prof. dr. Damjana Celcar s fakultete za dizajn dejala, da je razstava za tekstilije v našem prostoru prelomna. Zdi se, da so v Kranju tekstilije res zablestele. »V nasprotju z oblačili tekstilije dvigujejo obrvi. Oblačila poznamo, se vanje odevamo vsakodnevno in brez njih sploh ne znamo stopiti iz zasebnih v javne prostore. Tekstilije pa vzbujajo radovednost,« je opozorila.
