Prav po tej soseski je vodil eden izmed sprehodov v okviru festivala. Vodnica Alternativ Ljubljana Katja je kakšnih deset radovednih obiskovalcev zbrala na Usnjarski ulici, kjer jim je razlagala o začetkih modernih grafitov v osemdesetih in devetdesetih letih in začela pripovedovanje o priznanih umetnikih in skupinah, kot so Boris, Ramz, Koko, Egotrip, Koma, 1107 (skupina si je ime nadela po nekdanji poštni številki Šiške), Pony mafiji, ki se je z ljubkimi liki norčevala iz mačističnega dela grafitarske scene. Potem jih je popeljala po Trubarjevi cesti proti domu upokojencev na Taboru, pa naprej po Kotnikovi in Slomškovi ulici do Resljeve in nazaj proti grafitarskemu raju – AKC Metelkova mesto.
Na zidovih je veliko mačk
Obiskovalci so lahko videli ogromno kreativnosti, ki jo ulični umetniki izražajo z različnimi formami. Tako je mogoče videti raznovrstne umetniške podpise in oznake, pa formo throw up, s katero grafitar v le nekaj minutah na steno »vrže« dve ali tri barve, ki jih seveda smiselno oblikuje, pa razne like (characters), portrete ljudi in živali, in umetnine na veliki površini, ki jim na grafitarski sceni pravijo masterpiece. Takšne kraljujejo na steni pred nekdanjo Tovarno Rog in sosednjo vilo, ki je tradicionalno mesto grafitiranja. »Neke noči je tu skupina fantov pisala grafite, lastnica vile pa jih je pri tem ujela. Rekla jim je, da ne bo klicala policije, ker bodo itak spet pisali grafite. Predlagala je, da bi se domenili, naj še naprej pišejo po zidu, vrata na posestvo pa pustijo pri miru. Nekateri grafitarji vedo za ta dogovor, nekateri ne, nekaterim je pa vseeno,« je razložila vodnica po poteh grafitov.
Ena bolj prepoznavnih podob na ljubljanskih grafitih so umetelni obrazi mačkov, ki jih je še posebno veliko. Nekatere od njih je ustvaril italijanski grafitar z imenom Sqon, ki se je kot marsikateri njegov kolega zaradi svoje umetnosti srečal z organi pregona. »V Italiji je moral zaradi grafita na sodišče. Sodnik je gledal fotografije grafitov in ga vprašal, ali je res on njihov avtor. Sqon je pritrdil, sodnik pa je dejal, da je to umetnost in da ga zaradi umetnosti ne bo kaznoval.«
Politični in umetniški grafiti
Kot pravi Katja, vsaj v Sloveniji političnih in umetniških grafitov praviloma ne pišejo isti ljudje, medtem ko se v tujini ti dve vrsti izražanja večkrat prekrivata. Kot na primer ob delu Bluja iz Italije, svetovno znanega grafitarja, ki je na stavbi tovarne Rog ustvaril velikansko pištolo, v kateri pa ni upodobil nabojev, ampak dejavnosti, ki se odvijajo v nekdanji usnjarni in tovarni koles ter pištolo nameril proti mestni občini, a konec cevi oblikoval v megafon.
V zadnjih tednih in mesecih je glede na napete politične razmere v skladu s pričakovanju mogoče videti vse več političnih grafitov, na primer neandertalčevo piščal iz Divjih bab pri Stari elektrarni, ki simbolizira žvižgače. Oblasti takšne grafite hitreje brišejo kot ostale? »V ožjem središču mesta vse grafite hitro brišejo. Verjetno zato, ker hočejo imeti nekaj ulic zglajenih za turiste. V drugih delih Ljubljane pa lahko na zidovih vidiš svastike, a jih nihče ne zbriše,« je dejala vodnica ture Katja.
