Moram priznati, da tudi sam za omizji zabavljam čez te ukrepe. Predvsem pretirano prestrašene sogovornike opozorim, da imajo več možnosti, da zadenejo na loteriji, kot da se bodo okužili z virusom, da ni poročil, da bi se kdo okužil na ulici, v trgovini, gledališču ali na avtobusu. Pa vendar mi na misel ne pride, da bi te osnovne zaščitne ukrepe kritiziral. Razlog je drugo zmotno izhodišče, na katerem svoje razmišljanje gradi pisec pisma. To pa je prepričanje, da so ukrepi namenjeni zaščiti nas posameznikov. Predpisano zaščitno vedenje res lahko prepreči posamezno okužbo, vendar to ni cilj ukrepov. Ukrepi niso usmerjeni v dobro posameznih državljanov, ampak v škodo virusu, da preprečujejo njegovo širjenje. To je najbolj očitno pri nošenju obraznih mask. Te ne ščitijo nosilca pred okužbo, pač pa druge pred njim, če je že okužen. Razen v zdravstvenih ustanovah so maske skoraj brez učinka. In zakaj jih moramo kljub temu nositi? Zaradi strašenja državljanov, a v tem primeru upravičeno. Razkuževanje rok je neprimerno bolj učinkovita zaščita, a ni dovolj očitna. Stekleničke z razkužilom pri vhodih zlahka spregledamo, dokler pa bomo na vsakem koraku srečevali ljudi z maskami, bomo vedeli, da epidemija še traja. Ne vem, ali so politiki dovolj pametni, da razmišljajo tako, infektologi pa prav gotovo.

Podobno je s štetjem okuženih in umrlih, o čemer nas oblast vsakodnevno obvešča. Tudi to je namenjeno izključno zastraševanju z razlogom. Že sama beseda smrt zbuja srh in nas skoraj uroči. Filmi, na primer, v katerih osrednjo vlogo igrajo mrliči, pritegnejo največ gledalcev. V tem smislu je smrt najbolj učinkovita, če se osredotočimo na en sam vzrok – umor, rak, okužba… Posamezno število okuženih in umrlih za covidom je lahko strašljivo. Milijon okuženih, več tisoč umrlih se sliši grozno, a te številke dosegajo v državah, kjer populacija šteje več sto milijonov ljudi. V tej luči tudi te številke niso več tako srhljive. Enak učinek dobimo, če število umrlih za covidom primerjamo s siceršnjo umrljivostjo. Zato bi bilo te številke objavljati nesmiselno. Tudi če se vsega tega zavedamo, pa je pametno, da se zaščitnih ukrepov držimo, a ne iz strahu pred lastno okužbo, ampak v zavedanju, da imamo opraviti s kužno boleznijo, ki je medicina še ne obvladuje.

Tone Rački, Ljubljana