Cerkniško jezero, eno največjih presihajočih jezer v Evropi, je dom mnogoterim živalskim vrstam. Tudi več vrstam rib, ki pa jih presihanje jezera resno ogroža. Ko jezero presahne, kar se dogaja v sušnih mesecih, namreč ostanejo brez življenjskega prostora. Gotove smrti jih rešujejo lokalni ribiči, ki se, ko začne gladina vode upadati, zberejo in včasih tudi sredi noči ribe preselijo v del jezera, kjer voda nikoli v celoti ne ponikne, zahvaljujoč nasipu, ki so ga zgradili posebej zato, da ribe ohranijo pri življenju.
Gre za fenomen z dolgo zgodovino. O reševanju rib iz Cerkniškega jezera je namreč v Slavi vojvodine Kranjske pred več kot tremi stoletji pisal že Janez Vajkard Valvasor, pisanje o delovanju jezera pa mu je prineslo članstvo v eminentni londonski Kraljevi družbi. Valvasor je sicer živel v precej drugačnih časih, takrat Cerkniško jezero ni presahnilo tudi po več let zapored. V ne tako daljni zgodovini je bilo lokalno prebivalstvo vajeno, da voda izgine enkrat letno, ob dolgotrajnejši poletni suši in vročini. V zadnjem obdobju pa ribe rešujejo večkrat letno, letos so jih zaradi spomladanske suše še pred začetkom poletja reševali že trikrat.
