V Hongkongu, nekdanji britanski koloniji, katere prebivalstvu je britanska vlada ponudila, naj se preseli na Otok, je bilo danes mirno. Hiter in surov odziv policije na proteste proti uveljavitvi kontroverznega drakonskega zakona kitajskih oblasti, ki je v sredo aretirala blizu 400 protestnikov, je, vsaj začasno, protestnike spravil z ulic, pa tudi z družbenih medijev, na katerih ni nobenih pozivov k protestom v prihodnjih dneh. Med desetimi aretiranimi po novem zakonu so bili petnajstletnica, moški s tajvansko zastavo in moški, ki je vzklikal »Naj živi Liverpool!«. Z omenjanjem letošnjega zmagovalca angleške profesionalne nogometne lige naj bi navijal za neodvisnost Hongkonga.
Vsemogočni represivni zakon
Kitajska je Hongkongu nov zakon v sredo vsilila brez vsakršnega sodelovanja napol avtonomnih zakonodajnih oblasti v tej nekdanji britanski koloniji. Vse o njegovi vsebini pove vsepovsod po Hongkongu »razstavljeno« opozorilo protestnikom: »To je policijsko opozorilo. Imate zastave ali transparente, vzklikate slogane ali se vedete secesijsko ali subverzivno? Vse to utegne biti kršitev zakona o državni varnosti PARHK (Posebne administrativne regije Hongkong). Utegnete biti aretirati in kazensko preganjani.«
Hongkonžani niso poznali podrobnosti novega zakona, ki prepoveduje skoraj vse oblike protesta do torka do enajstih zvečer. Prevladuje ocena, da je še veliko hujši, kot so pričakovali. »Zelo nas je strah, ker je zdaj protizakonito celo govoriti,« pravijo protestniki. V sredo se je protestnega pohoda udeležilo na tisoče ljudi. Veliko več kot po navadi, saj je bila v sredo 23. obletnica dne, ko je Britanija Hongkong prepustila Kitajski.
Prelomljene obljube
Združenje hongkonških odvetnikov je izrazilo hudo zaskrbljenost zaradi vsebine in načina uveljavitve novega zakona o državni varnosti, ki naj bi prevladal nad obstoječo hongkonško zakonodajo, vključno z njegovim zakonom o državljanskih pravicah. Nov zakon naj bi spodkopaval tudi neodvisnost pravosodja. Britanska vlada poudarja, da je sprejem tega zakona jasna in resna kršitev skupne kitajsko-britanske deklaracije, podpisane leta 1985, po kateri bi morala Kitajska še petdeset let po prevzemu Hongkonga, ki se je zgodil leta 1997, spoštovati »določene svoboščine prebivalcev Hongkonga«. Ta deklaracija je vsebovala sporazum »ena država, dve ureditvi«.
Ker je konservativni premier Boris Johnson Kitajski zagrozil, da bo Hongkonžanom ponudil naselitev v Veliki Britaniji, če bo Kitajska uveljavila ta zakon o državni varnosti, ni imel izbire, ko se je to v resnici zgodilo, in je v parlamentu v sredo ponovil (za njim tudi zunanji minister Raab), da se lahko vsi trije milijoni Hongkonžanov preselijo na Otok. Od 350.000 tistih, ki že imajo britanski tako imenovani čezmorski potni listi, do preostalih 2,6 milijona Hongkonžanov, ki lahko zaprosijo zanj, kar pomeni, da se lahko na Otoku pojavi okoli tri milijone priseljencev, ki jih morajo sprejeti, jim dovoliti, da pet let živijo in delajo v Britaniji, potem zaprosijo za stalno bivališče, leto pozneje pa za polno britansko državljanstvo. To ni v skladu z brexitskimi obljubami Johnsona o veliki omejitvi priseljevanja. Kitajska pa je danes Britaniji zagrozila z »ustreznimi povračilnimi ukrepi«. Z omenjeno obljubo naj bi Britanija po kitajski razlagi kršila mednarodno pravo.
Medtem je zaradi novega zakona o državni varnosti predstavniški dom ameriškega kongresa soglasno glasoval za uvedbo sankcij proti Kitajski, po katerem bi morale ameriške banke, ki poslujejo s Kitajsko, plačati globo. Odobriti jih mora še senat, preden bo zadnjo besedo imel Trump. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je ocenila, da je novi zakon »brutalno vsesplošno zatiranje prebivalcev Hongkonga, katerega cilj je odpraviti svoboščine, ki so jim bile obljubljene«.
