Ruski volilci so se lahko opredeljevali samo o celotnem paketu sprememb z »da« ali »ne«, ko so odgovarjali na enostavno vprašanje: Ali odobravate spremembe ustave ruske federacije? Vseh sprememb pa je skupaj kar 147 in se dotikajo številnih področij – od zagotovljene minimalne plače do v svetovni javnosti najbolj poudarjenega izničenja dosedanjih predsedniških mandatov Vladimirja Putina.
Sedanjo rusko ustavo so decembra leta 1993 potrdili na referendumu, in sicer z nekaj več kot 58 odstotki glasov ob 54,4-odstotni volilni udeležbi, potlej pa so ustavne spremembe potrjevali v dumi. Zdajšnje »vserusko glasovanje« je razglasil Putin, čeprav je zanj našel osnovo v enem od šele predlaganih amandmajev in ne v veljavni zakonodaji. Ta omenja zgolj referendum, za njegovo veljavnost pa od sprejetja zakona leta 1995 zahteva nadpolovično udeležbo in spoštovanje mednarodnih demokratičnih volilnih meril z obveznim spoštovanjem rezultata, ki ga ni mogoče spremeniti brez ponovljenega referenduma. Posvetovalnega referenduma v Rusiji nimajo predvidenega, prav tako pa pred izvedbo sedanjega vseruskega glasovanja ni bilo povsem jasno, kako opredeliti njegov rezultat, če bi bila udeležba nizka ali če bi se zgodila sicer mnogo manj verjetna zavrnitev sprememb, za katere je Putin vztrajal, da so ključne za prihodnost države.
Pandemija krojila samo pravila
V celoten proces spreminjanja ustave, ki ga je Putin predlagal januarja letos, se je vmešala virusna pandemija. Zaradi nje so ne le preložili glasovanje, sprva predvideno za 22. april, ko so ga mnogi pomenljivo povezovali s 150. obletnico Leninovega rojstva, ampak tudi raztegnili na dneve od 25. junija do včerajšnjega 1. julija, ki ga je Putin zaradi lažjega zagotavljanja udeležbe v posebnih zdravstvenih pogojih razglasil za dela prost dan. Po navedbah ruskih medijev so organizatorji volitev in volilci spoštovali ukrepe za zaščito pred širjenjem koronavirusa s socialnim distanciranjem, maskami in razkužili. Ponekod so bila volišča odprta kar na prostem, kar je postavljalo vprašanja o zahtevani tajnosti glasovanja, poročali pa so tudi o nepravilnostih. Te sta dva novinarja dokazovala z lastnim dvojnim glasovanjem, predvsem družbena omrežja so navajala polnjenje volilnih skrinjic brez dejanskih volilcev, volilne komisije pa so uradno zagotavljale, da je dejanskih kršitev izjemno malo, natančneje le okoli dva odstotka od prijavljenih.
Opozicija trdi, da gre za farso
Putin je svoj glas oddal včeraj v Moskvi, potem ko je ruska volilna komisija že navajala, da je do torka zvečer oddalo glas več kot 55 odstotkov volilnih upravičencev, v nekaterih krajih, med drugim v Moskvi, tudi prek spleta. Na daljnem ruskem vzhodu, kjer so volišča zaprli včeraj v naših jutranjih urah, je bila udeležba skoraj tričetrtinska, končna pa bo znana danes, tako kot tudi rezultat že včeraj nedvoumno potrjenega glasovanja za ustavne spremembe, ki so Ruse bolj zanimale v tistih delih, kjer prinašajo zagotovljeno minimalno plačo, ohranjanje realne vrednosti pokojnin, spodbude podjetnikom, varnost otrokom, a tudi prepoved istospolnih porok, omenjanje vere v boga in seveda možnost Putinu, da ostane neprekinjeno na čelu Rusije vse do leta 2036.
Ob splošni prepovedi zbiranja in s tem tudi protestov se je včeraj v Moskvi zbrala le manjša skupina demonstrantov in s telesi izrisala novo Putinovo letnico 2036, preden jih je razgnala policija in jih nekaj tudi priprla. Ostro je proti ustavnim spremembam nastopila ruska komunistična stranka, saj po trditvah Genadija Zjuganova »utrjujejo predsedniško diktaturo« in »konsolidirajo oligarhično dominacijo«, namesto da bi temeljito prenovile temeljni državni zakon. K bojkotu glasovanja so pozivali opozicijska Jabolko in še drugi Putinovi nasprotniki, a očitno brez večjega uspeha, referendum pa so označili za farso.
