Mislim, da bi bil veliko bolj odmeven doprinos k spoznavanju svoje lastne zamolčane zgodovine za Italijane – predvsem tiste pred 9. septembrom 1943 – obisk koncentracijskih taborišč, ki stojijo nedaleč od Bazovice. To sta predvsem Visco, edino koncentracijsko taborišče v Italiji, ki ni zravnano s tlemi, in spomenik žrtvam v Gonarsu. Po podatkih iz italijanskih knjig sledi, da je v koncentracijskem taborišču Gonars v mavzoleju vsaj 453 posmrtnih ostankov Jugoslovanov (C. S. Capogreco). V Viscu pa naj bi bilo žrtev 25 (A. Kersevan), ki so prav tako pokopane v grobnici na pokopališču – skrito očem javnosti – v Gonarsu.
Ne smem biti pristranski, a tako kot mi »odkrivamo« povojne poboje, tako tudi v italijanski literaturi najdemo čedalje več knjig, ki obravnavajo in spoznavajo fašistična koncentracijska taborišča.
Če naš predsednik ne bi prepričal svojega kolega za obisk obeh spomenikov, bi se pa morda sam odpravil tja in položil spominski venec v imenu Republike Slovenije. Slava jim.
Veselko Guštin, Ljubljana
