Zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu, ki ga je po sprejemu v stalnem komiteju kitajskega vseljudskega kongresa danes takoj podpisal predsednik Xi Jinping, kazensko preganja izdajstvo, odcepitev, upor, prevratništvo, terorizem ter zarotniško sodelovanje z drugimi državami oziroma silami. V skladu s tako imenovano malo ustavo oziroma temeljnim zakonom, uveljavljenim po britanski vrnitvi kolonije matični Kitajski, bi morale varnostno zakonodajo sprejeti hongkonške avtonomne oblasti same, a je v minulih 23 letih zaradi nasprotovanja tamkajšnjih prebivalcev niso. Množični protesti, ki so Hongkong pretresali dobro leto vse do izbruha virusne pandemije, tudi s pozivi k odcepitvi od Kitajske, so Peking prepričali v nujnost ukrepanja kljub mednarodnim opozorilom, da bo to pomenilo grobo kršitev leta 1984 z Londonom dogovorjenega statusa povrnjene kolonije v eno državo z dvema sistemoma z veliko stopnjo avtonomije 7,5 milijona prebivalcev.
Pekingu zvesta hongkonška voditeljica Carrie Lam, ki se ni ozirala na zahteve protestnikov po njenem odstopu, se je pa odpovedala spornemu osnutku zakona o izročanju osumljencev kaznivih dejanj matični Kitajski, ki je sprožil protivladne demonstracije z občasnim nasiljem na obeh straneh, je kritikom iz tujine očitala dvojna merila, ko Kitajski odrekajo pravico do lastne nacionalne varnosti. Je pa njena uzakonitev v Hongkongu že sprožila razpustitev protestnega gibanja Demosisto, saj so se iz njega v skrbi pred pregonom izpisali vodilni člani s 23-letnim Joshuo Wongom na čelu, ki je ocenil, da se Hongkong spreminja v policijsko mesto brez doslej zajamčenih svoboščin in s totalitarističnim nasiljem. Wongu in še nekaterim članom Demosista so nedavno že prepovedali udeležbo na volitvah zaradi podpore pozivom k samoodločbi Hongkonga, po novem zakonu pa jim zaradi tega lahko grozi celo dosmrtna ječa.
Na udaru bodo oporečniki
Zakon, ki po navedbah Lamove kaznuje spodkopavanje državnih oblasti, teroristične nakane in zarotništvo s tujimi silami ter ne posega v temeljne svoboščine prebivalcev Hongkonga, predvideva imenovanje posebnih sodnikov za ta dejanja, imenovanih s strani vodje izvršne oblasti Hongkonga in s pekinško potrditvijo. Zaradi tega je pod vprašaj postavljena neodvisnost tamkajšnjega sodstva, prebivalcem pa grozi po mnenju kritikov zakona politični pregon. Z novim zakonom se oblikuje tudi posebni odbor pod nadzorom Pekinga, na čelu katerega bo Carrie Lam in ki bo zbiral obveščevalne podatke ter vodil kazenske postopke v zvezi z nacionalno varnostjo.
Podoben zakon Peking uporablja za zatiranje oporečnikov v matični Kitajski, zato so zahodne države Kitajsko že med sprejemanjem hongkonškega zakona opozarjale, da bodo v primeru njegove uveljavitve tudi ukrepale. Evropska unija je danes prek predsednika evropskega sveta Charlesa Michela obžalovala sprejetje zakona s škodljivimi posledicami za neodvisnost pravosodja in vladavino prava, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je Peking opozorila na negativne posledice z izgubo poslovnega zaupanja in ugleda Kitajske. ZDA so bile bolj konkretne in so danes ukinile poseben trgovinski status za Hongkong.
