»Priča bomo enemu najpomembnejših korakov vesoljske tehnologije. Ob 3:51 po našem času bosta iz Francoske Gvajane poletela prva slovenska satelita. To je majhen korak za človeka, a velik za slovensko znanost. Predvsem pa dogodek, ki se bo zapisal v našo zgodovino,« je v soboto po twitterju sporočil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Počivalšek se je veselil prezgodaj: izstrelitev rakete s prvima slovenskima satelitoma so zaradi neustreznih vremenskih razmer znova preložili, ponovni poskus pa prestavili za nedoločen čas. Če bo prislini premor predolg, bodo raketo razstavili in satelite znova pripravili za polet.
Veliko neprespanih noči se je ta mesec zvrstilo v mariborskem podjetju Skylabs, ki je izdelalo inovativno vesoljsko elektroniko, vgrajeno v petkilogramski Triglav satelit (Trisat). Izstrelitve iz vesoljskega centra CSG v Kourouju so zmeraj načrtovane okoli 4. ure po srednjeevropskem času. »Smo v napetih časih,« zavzdihne tehnični direktor Dejan Gačnik. »Na ta dogodek nestrpno čakamo, saj je z njim povezanih kar nekaj pogodb. V tej panogi pač velja pravilo, če še nisi poletel v vesolje, te stranke ne jemljejo najbolj resno.«
Satelit, ki naj bi ga utirili v orbito na višini 530 kilometrov, bo preskušal robustnost Skylabsove tehnologije. Deset krat deset centimetrov velik nanosatelit je konstruirala ekipa Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri) pod vodstvom profesorja Iztoka Krambergerja. S posnetki inovativne kamere si obetajo še napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije. Posnetke bodo zbirali na fakulteti, kjer so že postavili zemeljsko satelitsko postajo.
Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo mogoče z njim interaktivno opazovati Zemljo. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.
Spodletela 15. misija preložila izstrelitev
Izstrelitev nosilne rakete vega, ki naj bi premierno preizkusila koncept odprave malih vesoljskih plovil, imenovan Small Spacecraft Mission Service (SSMS), je že od lanskega leta pod nesrečno zvezdo. Po prvotnem načrtu bi se morala 16. misija podjetja Arianespace udejanjiti septembra lani, a je bila misija odpovedana, potem ko je dve minuti po vzletu odpovedala raketa vega 15. Izstrelitev naslednice so prestavili na 23. marec, ko jo je preprečila pandemija novega koronavirusa. Junija pa raketi onemogočajo podvig neprijazne vremenske razmere. Stephane Israel, direktor evropskega vesoljskega podjetja Arianespace, je po nedeljskem spodletelem poskusu dejal, da jim težave povzročajo močni višinski vetrovi nad Francosko Gvajano. Informacijo, ali bodo še enkrat skušali izvesti izstrelitev, bodo prejeli danes, je razložil Kramberger.
Vega in 53 satelitov na njenem krovu so bili v pripravljenosti 12 dni, zato bo treba v primeru daljšega premora napolniti baterije na raketi in na nekaterih satelitih. V to skupino sodi tudi mikrosatelit Nemo HD. V stanju pripravljenosti bi zdržal tudi do tri mesece, je pojasnil Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so ga razvili. Problem so sosednji sateliti, še posebno Ion, ki je nameščen pod Nemom HD in v svoji strukturi nosi manjše nanosatelite. Za ponovno polnjenje njihovih baterij ga je treba sneti z nosilne strukture.
Baterija bo zdržala do avgusta
Še bolj zapletena je ponovna priprava nekaterih zelo občutljivih satelitov na krovu. Ves tovor je treba sneti z vrha rakete, prepeljati nazaj v hale za pripravo in odpreti aerodinamični pokrov kapsule. Nato morajo znova namestiti zaščite za vzdrževalna dela na satelitih, priključiti zemeljsko podporno opremo in začeti ponovno preverjati podsisteme in polniti baterije. Vse skupaj bo trajalo najmanj dva tedna, verjetno pa še več, domneva Rodič.
Trisat ni med tistimi sateliti, ki bi jim v kratkem pošla moč, kritično mejo bo baterija prestopila šele avgusta. Če bi se izstrelitev zavlekla v pozno poletje ali jesen, bodo morali slovenski strokovnjaki odleteti v Južno Ameriko in jo znova napolniti. »Letalskih vozovnic še nimamo,« pravi Gačnik.
