Koronakriza je s prepovedjo javnih prireditev močno zaznamovala področje kulture, a zdi se, da ne zgolj negativno. Številni kulturni producenti iz vrst nevladnikov, ljubiteljske kulture, javnih zavodov, festivalov in sorodnih združenj so se povezali v kampanjo Mi smo odprti za kulturo. Prek serije kulturnih dogodkov, ki se na Muzejski ploščadi začenjajo že jutri in bodo trajali do konca avgusta, želijo poudariti pomen kulture in umetnosti v življenju posameznika.
Enoten ekosistem
»Ena ključnih motivacij za tovrstno kampanjo izhaja iz naveličanosti nad tem, da vsak oblastni diskurz vlada s pomočjo delitev, diskvalifikacij ter reduciranja državljana na odtujenega davkoplačevalca, v strahu za svoj fevd pa so tudi umetniška delovanja prepogosto prevzemala to igro razdeljenosti. Te vsiljene delitve želimo vsaj na simbolni ravni prekiniti,« je uvodoma dejal direktor Slovenskega mladinskega gledališčaTibor Mihelič Syed, ki je kritičen tudi do sistematične in pogosto politično motivirane erozije javne podobe umetnikov. »Takšna kampanja bi se morala zgoditi že vsaj pred dvema desetletjema in bi morala biti ključna sestavina sleherne politike, ki želi biti kulturna,« je dodal.
»Kultura je navsezadnje enoten ekosistem, ki lahko dobro deluje le, če delujejo dobro vsi podsistemi skupaj,« je ob tem poudaril Tomaž Simetinger iz Zveze kulturnih društev Slovenije. Kratkoročni načrt je seveda ljudi po koronakrizi znova povabiti na kulturne dogodke, a na dolgi rok ta akcija sporoča, da je kultura v naši družbi ne glede na njene pojavne oblike pozitivna vrednota. »Pokazati želimo, da to ni – kot se pogosto sliši v populističnem diskurzu – trošenje javnega denarja, ampak da gre za pozitivne učinke ne le z ekonomskega stališča, kot jasno kažejo raziskave, ampak posega kultura tudi na področje sociale, šolstva, zdravstva.« Kot je povedal, deluje kampanja kot neke vrste dežnik, ki ne združuje le ljubljanskih producentov, ampak tudi kulturne organizacije v drugih slovenskih mestih. »To odprtost želimo v prihodnjih letih še nadgrajevati. Ne gre zgolj za odpiranje prizorišč, ampak smo odprti tudi za dialog s publiko in odločevalci, za ustvarjalnost, raziskovanje novega...«
Da so tovrstne strategije izhoda iz krize obenem možnost, da manjše organizacije dosežejo širšo publiko kot sicer, pa je dodal direktor Lutkovnega gledališča LjubljanaUroš Korenčan. »Morda nam uspe prepričati vlado, da je pomen kulture takšen, da septembra ob rebalansu ne bo izgubljala sredstev, temveč bo prišlo do ukrepov, s katerimi se bomo lahko izvlekli iz te krize.«
Čakali že leta
Že jutri bo tako oder odprl koncert indie rock zasedbe Koala Voice, v četrtek bo mogoče videti predstavo Korak v pravo smer v produkciji Via Negative, v petek pa predstavi ljubljanskega lutkovnega gledališča Napravite mi zanj krsto in Seansa Bulgakov... Tudi vikend bo pester, potem pa bo Muzejska ploščad – a le v primeru, da ne bo dežja – k aktivni udeležbi mladega in starega vabila vsak konec tedna, od četrtka do nedelje.
Izbirati bo mogoče med gledališkimi in plesnimi predstavami, koncerti, pa med filmskimi projekcijami ter literarnimi in filozofskimi debatami, ki jih bodo ob že omenjenih pripravili tudi pri Mestu žensk, v zavodu Maska, Divji misli... Zavod Bufeto bo, kot je omenila Inga Remeta iz društva Asociacija, pripeljal festival novega cirkusa in sodobne klovnade Klovnbuf, gledališče Glej bo predstavljalo platformo Trigger, zavod Bunker napoveduje rjovenje Mladih levov.
Kinoteka na tem mestu že tradicionalno pripravlja filmski program, kjer bodo gostovali tako festival kratkega filma FeKK kot Festival frankofonskega filma s poudarkom na afriški kinematografiji, pa tudi Poletna Animateka in Otok v Ljubljani, pa je napovedal Igor Prassel. V fokusu letošnjega Poletja na platnu in med platnicami bo žanr kriminalke. Da so tovrsten program in povezovanje pričakovali že dolga leta, sta poudarili tudi direktorici okoliških muzejev, Tanja Roženbergar iz Slovenskega etnografskega muzeja in Barbara Ravnik iz Narodnega muzeja. Dogajanju za različne ciljne publike se bodo pridružili z brezplačnimi ogledi razstav med 18. in 21. uro. »Ne želimo biti le kulisa, temveč eden od stebrov tega odra,« je pomembno sklenila Barbara Ravnik.
