Včeraj je bilo v Sloveniji opravljenih 300 testov za novi kronavirus. Okužbo so potrdili pri 4 osebah. V bolnišnici je bilo osem oseb s covidom-19, med njimi nihče na intenzivni negi, prav tako nihče s to boleznijo ni umrl. V Sloveniji so doslej potrdili skupaj 1585 primerov okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je skupaj 111 ljudi s covidom-19. O aktualnem stanju v Sloveniji in okolici v zvezi z boleznijo covid-19 je danes spregovoril vladni govorec Jelko Kacin.
Hrvaška kmalu na rumenem seznamu, v Sloveniji zopet omejitev zbiranja na 50 oseb
Kacin je danes opozoril, da se število novih okužb na Hrvaškem nevarno približuje meji povprečja desetih potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev v obdobju 14 dni, ki bi jo naši južni sosedi lahko presegli že jutri. Če se bo to zgodilo, bo Hrvaška padla s seznama zelenih oziroma varnih držav na seznam rumenih držav. To sicer ne pomeni, da bo treba ob vrnitvi s Hrvaške v karanteno. To je v primeru držav članic EU obvezno za povratnike iz rdečih držav. Da bi Hrvaška pristala na tem seznamu, bi se povprečje moralo dvigniti na 40 okužb na 100.000 prebivalcev.
Kacin je v primeru Hrvaške zopet pomiril, da je velik del številk povezan z nekaterim grozdi okužb, ki so dobro izolirani, hkrati pa opozoril na širjenje okužb v nočnih klubih. Hrvaška namreč dovoljuje njihovo delovanje. »Gre za ukrep, ki je povsod povzročal največ težav, tudi v Južni Koreji,« je opozoril Kacin in dodal, da Slovenija od Hrvaške pričakuje nove ukrepe, zaprtje nočnih klubov in zamejitev širjenja okužbe. V tem mesecu smo sicer imeli iz tujine 44 vnosov okužbe. Od tega 16 iz Srbije, 15 iz BiH, 6 iz Kosova, po enega pa iz Rusije, Kazahstana, Švedske, ZDA, Hrvaške, Avstrije in Nemčije.
Vladni govorec je napovedal tudi ponovno zaostritev pogojev druženja. Ker naj bi se tudi v Sloveniji okužbe širile po zabavah, bo vlada zbiranje ponovno omejila na 50 oseb. Izjema so organizirani dogodki. Slednji bodo lahko pridobili soglasje NIJZ, s čimer bo dovoljeno zbiranje do 500 oseb.
Vlada je včeraj sicer dorekla predlog interventnega zakona za pripravo na drugi val covida-19. Predlog zakona naj bi DZ obravnaval po nujnem postopku.
Mobilna aplikacija
Za namene preprečevanja širjenja koronavirusa predlog zakona predvideva vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje oseb o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije bo odgovorno ministrstvo, pristojno za javno upravo.
Namestitev in uporaba aplikacije bosta za okužene in osebe v karanteni obvezni (če imajo ustrezen pametni telefon), za ostale pa bo aplikacija prostovoljna in brezplačna.
Če se bo prostovoljni uporabnik aplikacije približal uporabniku, ki je okužen oziroma mu je bila odrejena karantena, bo prejel priporočilo, da v primeru očitnih simptomov takoj vzpostavi telefonski stik z izbranim osebnim zdravnikom ali službo nujne medicinske pomoči.
Mobilna aplikacija pri tem ne bo smela omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov. Zato tudi ne bo delovala na podlagi tehnologije GPS, temveč bluetootha. Aplikacija bo torej zgolj beležila, s katerimi napravami se je uporabnik srečeval, ne pa, kje se je gibal.
Vlada trdi, da pri uporabi aplikacije tudi ne bo šlo za obdelavo osebnih podatkov. Trdijo še, da bodo dodatno anonimnost dosegli z dodelitvijo naključnih identifikacijskih kod uporabnikom. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak je pojasnil, da znajo slediti zgledu nemške aplikacije, kjer okuženi uporabniki dobijo qr-kodo, jo z mobilnikom oziroma aplikacijo skenirajo, s tem pa se njihova naprava označi za okuženo napravo oziroma napravo uporabnika v karanteni. Kljub pojasnilom nekaj vprašanj v zvezi z anonimnostjo uporabnikov še naprej ostaja. Nenazadnje bo anonimnost pred drugimi uporabniki odvisna od števila stikov, ki jih imajo posamezniki. Če bo zdrav uporabnik imeli nek dan stik z zgolj eno osebo, ta pa se bo izkazala za okuženo, bo anonimnost okužene osebe težko zdržala. Opozorilo sicer ne bo sledilo nemudoma po stiku, temveč nekaj časa kasneje.
Kolikšna bo bližina in trajanje stika z okuženo osebo ali osebo v karanteni, da bo aplikacija posredovala opozorilo, bo odločil minister za zdravstvo ob podlagi strokovnih izhodišč Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Preverjanje, če okuženi uporabniki ali osebe v karanteni aplikacij uporabljajo in napravo z njo vselej nosijo s seboj, bo zaradi anonimnosti verjetno še toliko težje. Tudi če se bo obvezno uporabo preverjalo s telefonskimi klici, bo uporabnik SIM kartico lahko zgolj prestavil v drug mobilnik brez aplikacije. Veliko bo torej odvisno od dobre volje uporabnikov in zaupanja v varno uporabo aplikacije.
Nadomestila zaradi karantene ali čakanja na delo
Predlog zakona podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija. Ob tem določa, da lahko vlada ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra.
Namen predloga zakona je tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.
Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene bo izplačano nadomestilo plače v celoti bremenilo državo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene lahko sicer traja najdlje do 30. septembra, je zapisano v sporočilu po nedeljski seji vlade, ki se je zavlekla pozno v noč.
Sredstva za dodatne kadre v socialnovarstvenih zavodih
Predlog zakona določa tudi začasne ukrepe za omilitev posledic epidemije z zagotovitvijo sredstev za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Med drugim določa, da vlada v roku enega meseca od uveljavitve predloga zakona sprejme uredbo, s katero se podrobneje predpiše metodologija ocenjevanja potreb, pogojev in postopek dodelitve javnih sredstev, in sicer za obdobje dveh let.
