Raketo podjetja Arianespace bi morali izstreliti ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. Vendar pa so jo zaradi močnih višinskih vetrov še enkrat preložili.
Pred današnjim poskusom so napovedovali, da je to zadnja možnost za izstrelitev vege in satelitov v tokratnem časovnem oknu. Po 12 dneh čakanja v stanju pripravljenosti je treba na raketi znova napolniti baterije, kar pomeni delno razstavljanje posameznih stopenj vesoljskega plovila in nekaj dni dela za ponovno pripravo na polet, je že pred nedeljskim poskusom izstrelitve pojasnil direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD, Tomaž Rodič.
Še bolj zapletena pa je ponovna priprava satelitov. Med 53 sateliti na krovu rakete so namreč nekateri zelo občutljivi. Zato je treba ves tovor sneti z vrha rakete, prepeljati nazaj v hale za pripravo in odpreti aerodinamični pokrov kapsule. Nato morajo znova namestiti zaščite za vzdrževalna dela na satelitih, priključiti zemeljsko podporno opremo in začeti ponovno preverjanje podsistemov in polnjenje baterij. Vse skupaj bo trajalo najmanj dva tedna, verjetno pa še več, je dejal Rodič.
Neugodni spleti okoliščin
Po današnjem neuspelem poskusu je direktor centra odličnosti za STA dejal, da se še niso odločili, ali bodo morda poskusili še enkrat izstreliti raketo ali se bodo lotili ponovne priprave vesoljskega plovila in satelitov.
Raketo bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali marca letos, a jo je preprečila pandemija covida-19.
Od sredine meseca pa izstrelitev onemogočajo močni višinski vetrovi nad vesoljskim centrom v Francoski Gvajani, ki bi lahko v primeru nesreče razbitine raznesli na naseljena območja. Veter je izstrelitev onemogočil tudi v nedeljo in danes.
Na krovu vege je tudi Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področjih spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.
Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.
Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS).
