Majhen, a izjemno motiviran kolektiv že enajsto leto sledi dolgoročnemu cilju: svet brez korupcije. »To je ideal, ki ga v času naših življenj najbrž ne bomo dosegli, a narekuje smer našega delovanja. Preprečevanje korupcije je nemogoče brez močne civilne družbe. V Sloveniji tega zavedanja na žalost še nismo dosegli. Precej zgovoren je že podatek, da smo edina nevladna organizacija, ki se v Sloveniji osredotočeno ukvarja s tem področjem, kar je povezano z dejstvom, da je financiranje takšne dejavnosti izjemno težavno,« pojasnjuje Vid Tomić.

Trenutno približno 90 odstotkov njihovih prihodkov predstavljajo evropska sredstva. »Gre za večje projekte, ki jih financira Evropska komisija, medtem ko v Sloveniji sistemske podpore civilni družbi na področju preprečevanja korupcije in zagotavljanja transparentnosti ni. Skrajni čas bi bil, da to uredimo. Močna civilna družba mora biti prisotna v demokratičnih družbah, da inštitucijam postavi ogledalo, da analizira, kritično premisli, gleda pod prste posameznikom, ki nimajo poštenih načrtov,« poudarja Vid Tomić.

Dodaja, da je v takšnih razmerah že dejstvo, da so lani praznovali 10. obletnico delovanja, svojevrsten dosežek. »Da smo iz društva, ki se je vzpostavilo kot majhen projekt posameznikov, zrasli v organizacijo, ki je polnopravna članica mednarodne mreže Transparency International, ki leto za letom raste in pridobiva prepoznavnost, je za nas pomemben mejnik.«

Epidemija: problematične točke

Društvo je v teh letih postalo pomemben sogovornik pri spremembah ključne zakonodaje na področju preprečevanja korupcije, veliko se ukvarjajo z gospodarstvom. »Že šest let zagotavljamo pomoč prijaviteljem in žrtvam korupcije prek centra Spregovori, ustanovili smo Forum poslovne integritete in transparentnosti, s katerim skušamo prispevati k višjim standardom v gospodarstvu, predvsem pa širiti zavest, da brez aktivne vloge gospodarstva preprečevanje korupcije ni mogoče,« pojasnjuje Vid Tomić.

Tudi epidemija novega korona virusa je na področju preprečevanja korupcije postregla z novimi-starimi perečimi izzivi.

»S kolegi iz mednarodne mreže smo zaznali nekaj najbolj problematičnih točk, ki so se izostrile med epidemijo. Prva je zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja, ki je bilo v času epidemije močno oteženo - velikokrat niti ne namenoma. Prišlo je pač do situacije, ko javna uprava ni delovala, ker tam ni bilo oseb, ki bi te informacije posredovale. A veliko informacij bi lahko proaktivno objavljali na spletu z avtomatiziranimi procesi, ki bi jih zlahka vpeljali, le da za to v prvi vrsti potrebujemo okolje, ki bi bilo naklonjeno, še več, ki bi zahtevalo neoviran in stalen dostop do informacij javnega značaja.«

Kot drugo kritično točko Vid Tomić omenja področje javnega naročanja in nabav v kriznih razmerah. »Tukaj imamo hud sistemski problem, ki se je pri nas potenciral v zgodbi z nabavo zaščitne opreme …« Zelo problematično pa je tudi odrivanje civilne družbe iz normalnih, ustaljenih demokratičnih postopkov. »Ta trend je zelo opazen povsod po Evropi. Gre bodisi za načrtna dejanja ali za posledico kriznega delovanja, ne moremo posploševati, a dejstvo je, da je ogromno stvari, za katere si je civilna družba prizadevala vrsto let in jih trudoma zgradila v dolgotrajnih procesih, izginilo v roku treh mesecev; kot z radirko.«

Civilna družba je partner!

Pri tem Vid Tomić opozarja, da do podobnega odrivanja civilne družbe prihaja v vseh kriznih situacijah. »Civilna družba na stvari gleda z drugega zornega kota in težave rešuje z drugačnimi pristopi. To je normalno, saj razpolaga z drugimi informacijami, obenem so nevladne organizacije, ki so načeloma manjše in okretnejše od države, bolj odzivne na težave na terenu. V krizi gredo nevladniki na teren tudi za 24 ur na dan, pa četudi prostovoljno ali v prekarnih razmerah: zaradi notranje motivacije. To jim državne inštitucije tudi priznavajo. A ko izstopimo iz obdobja kriznega ukrepanja, ne zmoremo urediti sistemskega odnosa med državo in civilno družbo. Da bila slednja dojeta kot partner in ne zgolj kot tisti, ki ga pokličeš, ko rabiš uslugo ali ko je treba odkljukati, da si se posvetoval s civilno družbo.«

Tudi dosežki Transparency International Slovenija ne bi obstajali brez izjemno motivirane skupine ljudi. »Sedaj lahko govorimo že o osmih letih, odkar kot država na področju preprečevanja korupcije nismo naredili nobenih konkretnih korakov naprej. Na to nas opozarja tudi indeks zaznave korupcije, kjer od leta 2012 ni opaznih premikov. Nujno moramo začeti s prenovo krovnega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in začeti področje naslavljati strateško in premišljeno, s konkretnimi politikami in finančnimi sredstvi. Parola 'Ničelna toleranca do korupcije' ni dovolj. Potrebujemo dejanja. Brez tega napora nam v nič odtekajo vsi drugi napori: vlaganja v gospodarstvo, javne servise, razvoj. Kjer vlada akutno stanje na področju korupcije, razvoj ni možen,« opozarja Vid Tomić.