Ameriške in ruske oblasti pa tudi afganistanski talibani so se precej ostro odzvali na odmevne petkove navedbe v časniku The New York Times, da je enota ruske vojaške tajne službe lani ponudila denarno nagrado skrajnim islamskim skupinam, ki so povezane s talibani, za smrt ameriških in drugih vojakov v mednarodni koaliciji. Časnik se sklicuje na vire, ki so seznanjeni s sklepi ameriških obveščevalnih služb v zvezi s to zadevo, in dodaja, da so podatke marca predstavili tudi predsedniku Donaldu Trumpu in njegovemu svetu za nacionalno varnost, da pa Bela hiša še ni odobrila kakšnega odgovora.
Trump je na twitterju zanikal, da bi bili on sam, podpredsednik Mike Pence ali vodja Trumpovega kabineta seznanjeni z navedbami v članku. Trditve je pripisal »lažnivim medijem« ter dodal, da »nihče ni bil ostrejši do Rusije kot Trumpova administracija«. Toda demokrati so pisanje časnika hitro pograbili. »Tukaj je nekaj zelo narobe. Treba bo dobiti odgovor,« je dejala predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi in dodala, da je Trump po njenem Rusiji poklonil že več »daril« z zmanjševanjem vloge ZDA v Natu, povabilom v skupino v G8 in napovedjo o zmanjšanju števila vojakov v Nemčiji. Predsedniški kandidat demokratov Joe Biden pa je dejal, da gre za »šokantno razkritje, če je resnično«, in Trumpu očital ponižnost do ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Moskva se je odzvala s kritiko ameriških tajnih služb
Časnik ni navedel, koliko Američanov ali drugih vojakov je bilo morda ubitih v omenjenih okoliščinah. Navaja, da je bilo lani med operacijami v Afganistanu ubitih dvajset Američanov, da pa ni znano, katere od teh smrti so sumljive.
Da so Rusi naklonjeni uporniškim talibanom, se je začelo v Natu govoriti pred nekaj leti, domnevno zaradi nasprotovanja Moskve ameriški vojaški navzočnosti v srednji Aziji. Po drugi strani je njihov interes čim manj nestabilna država z vodstvom, ki je odprto za pogovore o varnostnih interesih Moskve. V tem pogledu je ubijanje zahodnih vojakov, sploh pa Američanov, neproduktivno – Trump je septembra lani odpovedal srečanje s talibanskimi predstavniki in afganistansko vlado v Camp Davidu prav zaradi ubitega ameriškega vojaka, četudi ni jasno, ali je bil to pravi razlog za odločitev o odpovedi srečanja, ki so ga v ZDA kritizirali, ker bi bilo tik pred obletnico terorističnih napadov.
Rusko zunanje ministrstvo se je na trditve časnika odzvalo z besedami, da »to primitivno informacijsko smetje jasno kaže nizke intelektualne sposobnosti propagandistov v ameriški obveščevalni službi… Sicer pa, kaj drugega bi lahko pričakovali od obveščevalnih služb, ki jim je v dvajsetih letih vojne v Afganistanu klavrno spodletelo.« Rusko zunanje ministrstvo torej zanikanja ni usmerilo v sam članek, ampak v kritiko citiranih virov njegovih treh avtorjev, torej ameriške tajne službe, od koder so v javnost že nekajkrat pricurljali za Trumpa neprijetni podatki.
Talibani: Atentate smo izvajali že veliko prej
Odzvali so se tudi talibani, in sicer, da bi bili takšni dogovori z Rusi »nesmiselni, kajti naši atentati in umori izbranih tarč so se dogajali že v letih poprej in smo jih izpeljali sami z lastnimi viri«, kot je dejal Zabihulah Mudžahid, tiskovni predstavnik talibanov. Dodal pa je tudi, da so ameriška življenja v Afganistanu zdaj varna in da Američanov ne napadajo več, potem ko so z ZDA sklenili mirovni dogovor. Tega so podpisali februarja letos in predvideva umik vseh ameriških vojakov iz države v 14 mesecih ter pogovore med talibani in vlado v Kabulu.
V članku New York Timesa sicer ne piše, da naj bi se ruska tajna služba dogovarjala s samimi talibani, ampak s skrajnimi islamskimi skupinami, ki so jim blizu, in s kriminalnimi krogi. Časnik tudi navaja informacije, da naj bi na ruski strani za ravnanjem stala enota vojaške tajne službe, ki ji pripisujejo tudi projekt vpletanja v ameriške volitve, poskus umora bivšega vohuna Sergeja Skripala v Angliji leta 2018 ter organizacijo poskusa državnega udara v Črni gori leta 2016. ba, agencije
