V soboto so celoten 258-kilometrski tok Save, vse od obeh njenih izvirov do meje s Hrvaško, ljudje povezali z različnimi dejavnostmi – hojo, kolesarjenjem, veslanjem. Udeleženci akcije Za naravo ob Savo so pokazali, kot pravijo organizatorji, da je delovanje od spodaj navzgor mogoče in »hkrati edini pravi način za dosego trajnih in zdravih sprememb«. V iniciativi Balkan River Defence pravijo, da bo ta akcija pomagala ljudem, da se povežejo v skupnost, na katero se bodo lahko v prihodnje po pomoč obrnile manjše skupine v boju za naravo, okolje, človekove pravice. Napovedujejo, da so možne akcije tudi v okoljsko ogroženih krajih, kot so Anhovo, Petišovci in Vrhnika.
25 vrst na rdečem seznamu
Dogodek ni bil usmerjen le v zahteve vladi, naj prevzame skrb za naravo, ampak tudi poučen. Na skoraj vseh 25 odsekih je bil namreč strokovnjak, ki je popisal neko skupino živali, rastlin, divja odlagališča. Na začetku prvega odseka, v naravnem rezervatu Zelenci z izvirom Save Dolinke, je kakšnih 20 udeležencev pričakal Miha Kocjan iz Društva za raziskovanje mokrišč Slovenije. Razložil je, da na Zelencih raste 25 rastlin, ki so na rdečem seznamu najbolj ogroženih vrst, tu pa uspeva tudi 20 zaščitenih vrst. V Sloveniji je na rdečem seznamu sicer okoli 600 od 3500 rastlinskih vrst.
Pojasnil je, da se v zadnjih dveh desetletjih zaradi vpliva bližnje ceste to barje vse bolj spreminja v močvirje, vrste pa so vse bolj ogrožene. »Cesta, ki je bila prej ožja, je povzročila, da se je spremenila hidrologija. Zelo hitro prihaja do zaraščanja, kar je grožnja določenim rastlinskim vrstam, ki jih čez deset let tukaj morda ne bo več,« je dejal. Zaraščanje je na splošno problem, ne le mokrišč, ampak tudi travišč. Kot pravi, so te spremembe tako hitre, da se v dvajsetih letih travnik zaraste v gozd z drevesi s 15-centimetrskim premerom, čeprav so bile spremembe pred tem tisoč let počasne.
Zahteve po drugačni družbi
Potem ko je Kocjan predstavil biser Zgornjesavske doline, se je posvetil popisovanju rastlin, drugi pa so se peš odpravili proti cilju prvega odseka v Gozdu - Martuljku. »Prišla sem, ker nočem, da zajezimo vse reke in pozidamo vsa polja,« je med potjo povedala Alenka Hladnik, profesorica filozofije, ki je le zaradi tega dogodka z možem prišla iz Ljubljane. Hodila je skupaj s člani Društva varstvenih biologov iz Kopra, ki so za boljšo prepoznavnost poskrbeli še za transparent. Tako so se stkale nove vezi, vsi skupaj pa so med hojo proti Kranjski Gori na pobočju, na katerem je nekoč smučal Bojan Križaj, občudovali srno in ob poti raziskovali različne rastline.
Vsak odsek je imel svojega koordinatorja. Na prvem je to vlogo opravljala Gaja Brecelj, direktorica Umanotere. »V zadnjih desetletjih smo priča razgradnji okoljskih politik in varovanja narave, kar je pod aktualno vlado postalo še izraziteje. Z akcijo sporočamo, da se čez naravo ne sme hoditi,« je povedala in opozorila, da je vlada na široko odprla vrata investicijam in izključila nevladne organizacije, ki teh investicij ne bodo mogle več nadzirati. Pravi, da pri tem ne gre za izbiro med investicijami ali naravo, ampak za oboje. »Seveda želimo razvoj in delovna mesta, a dostojna in taka, ki ne izčrpavajo naravnih virov in ne onesnažujejo okolja,« je dejala in dodala, da je naš razvojni koncept napačen, zato je treba razmišljati o »drugačnem družbenem modelu, kar ni znanstvena fantastika«. Kot pravi, so ti modeli že domišljeni in napisani, želje po spremembah pa imajo tudi konsenz v različnih družbenih gibanjih – kulturnih, delavskih, okoljskih…
