Dajmo tepsti pedre, hipije, Albance in levičarje

Eden mojih prvih otroških spominov v urbanem delu Ljubljane se glasi: pejmo tepst pedre. To je bil poziv, da je treba iz okolice odstraniti ene čudake, ki so meni osnovnošolcu takrat predstavljali najhujšo možno grožnjo. Poziv starejših, da nam bodo pedri uničili mesto, pokvarili ženske in spridili prave moške, se mi je zdel upravičen. Pedri so bili sinonim za vse nenaravno, za vse sprijeno, za vse ničvredno, za vse skrajno in nesprejemljivo. Bili so sovražniki številka ena. Čeprav se ne spomnim, da je banda iz Šiške, ki sem jo občudoval, kadar koli res pretepla kakšnega pedra, pa nas je ta poziv v nekem smislu poenotil. Natančno smo vedeli, kdo je sovražnik. Kdo je tisti, ki je kriv za vse naše nesreče. Pa še nabildali smo svoje ege pravih Slovencev, ki ne bodo pustili nekim deviacijam, da nam zameglijo jasen pogled in skok naprej.