Bileçena, ki skrbi za sirsko pravoslavno cerkev svetega Jakoba in samostan v Nusaybinu – oba sta vpisana v seznam Unescove kulturne dediščine – so aretirali v začetku letošnjega leta ter pod pritiskom faranov in nevladnih organizacij po nekaj dneh izpustili, a obtožbe o njegovi »pomoči in podpori« teroristom, za katero se mora braniti na sodišču, niso opustili. Na sojenje čaka pod policijskim nadzorom, brani pa se s sklicevanjem na svojo vero in duhovniški položaj. »Hrano dam vsakomur, ki potrka na moja vrata. To od mene zahteva vera in ker sem duhovnik, ne smem lagati, in tega ne počnem, da bi pomagal organizaciji (Kurdski delavski stranki, ki jo turške oblasti štejejo za teroristično, op. p.). Nikogar ne morem zavrniti in tudi nikoli ne zapuščam samostana,« razlaga Bileçen, a grožnja, da pristane za več let v zaporu, je vseeno stvarna. Pod predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki donedavna sekularno Turčijo pretvarja v zmes otomanizma in islama, se namreč krepi tudi pritisk na tamkajšnje kristjane. Na roko mu gre, da se svet trenutno ukvarja z virusno pandemijo in globalno recesijo in mu še manj gleda pod prste. V napadih na kurdske upornike tako v Turčiji kot na sirskem severovzhodu so tako pogosto tarča sakralni objekti kristjanov, hkrati pa poteka kraja njihove zemlje s turškim prepisovanjem lastnine na druge lastnike. Sefer Bileçen je samo postranska žrtev še enega kršenja temeljnih človekovih pravic v Turčiji, ki malokoga gane.
Kruh in voda sta terorizem
Kruh in voda sta temelj gostoljubnosti, ko lačen potrka na vrata. A ne v Turčiji, četudi so bila vrata samostanska. Kdo ve, kaj so turški ječarji počeli z zajetim kurdskim upornikom, da jim je ta povedal tudi za kruh in vodo, ki ju je že leta 2018 prejel od Seferja Bileçena, 44-letnega duševnega pastirja asirske manjšine krščanske veroizpovedi v pokrajini Mardin.
Duhovnik Sefer Bileçen se pred turškimi oblastmi zagovarja zaradi obtožbe, da podpira terorizem, ker je lačnemu kurdskemu uporniku pred dvema letoma ponudil kruh in vodo.
