Minuli torek je 70-letni Carlos Lehder, potomec nemškega priseljenca in kolumbijske matere, z rednim letom iz New Yorka in v spremstvu dveh ameriških policistov prispel na frankfurtsko letališče. Gre za enega glavnih vodij kolumbijskega narkokartela iz Medellina. V 80. letih je sejal strah v Kolumbiji in bil glavni tihotapec kokaina v ZDA. Lehder je prvi kolumbijski tihotapec droge, ki je bil izročen ameriškemu pravosodju, in edini vodja medellinskega kartela, ki so ga ujeli živega.
Njegov odvetnik Oscar Arroyave je pojasnil, da je bil po prestani zaporni kazni v ZDA deportiran v Nemčijo, ker ima nemško državljanstvo, dasiravno je bil rojen v Kolumbiji. Po odvetnikovih besedah je po prihodu v Nemčijo na prostosti, saj ni v kazenskem pregonu. Njegova hči Monica Lehder pa je povedala, da je očetovo zdravstveno stanje zaradi raka na prostati zapleteno.
Izdal ga je glavni šef
Kolumbijska policija ga je aretirala 4. februarja 1987 na podeželski zabavi blizu mesta Medellin. Po poznejših izpovedih nekaterih članov kartela ga je policiji izdal sam glavni šef kartela Pablo Escobar zaradi notranjih sporov. Takoj po aretaciji ga je kolumbijska policija vkrcala na posebno letalo proti Floridi. Tam je leta 1988 dočakal obsodbo. Doletela ga je kazen 135 let zapora in še dosmrtna ječa zaradi pranja denarja ter tihotapljenja 3,3 tone kokaina v ZDA. Za medellinski kartel je Lehder dolga leta skrbel za prevoz oziroma tihotapljenje kokaina in konoplje v ZDA in Kanado, drogo je s svojo lastno floto malih letal dobavljal tudi drugim regionalnim prekupčevalcem.
Leta 1992 je na prigovarjanje takratnega ameriškega tožilca Roberta Muellerja (ta je bil lani v ospredju v zvezi z impeachmentom Donalda Trumpa) nastopil kot varovana priča na procesu proti nekdanjemu panamskemu diktatorju Manuelu Noriegi, ki je v času svojega vladanja (1983–1989) aktivno sodeloval z medellinskim kartelom pri tihotapljenju kokaina v ZDA. Lehderju so v zameno za pričevanje znižali zaporno kazen na 55 let, ki naj bi jih po sporazumu z njegovimi odvetniki odsedel v nemških zaporih, česar pa ameriško pravosodje ni izpolnilo, tako da je ostal 30 let za zapahi na Floridi.
Poznavalci menijo, da je Lehder dobro poučen o početju ameriških obveščevalnih služb v vojnah na območju srednjeameriških držav v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in da je pred aretacijo sodeloval tudi z ameriškimi antisemitskimi neonacističnimi skupinami.
Trgovec, pilot, politik
Lehderjeva precej zapletena osebna in kriminalna zgodba je bila tudi tema Netflixove nadaljevanke Narcos, ki ga predstavi kot vase zagledanega ženskarja, pijanca, norca in velikega občudovalca Hitlerja. Po ločitvi staršev je kot otrok živel z materjo v New Yorku, v najstniških letih pa je pustil šolo in se posvetil prebiranju Hitlerjevega manifesta Moj boj ter avtorjev, kot sta Niccolo Machiavelli in Hermann Hesse. Pozneje se je lotil trgovanja z ukradenimi avtomobili, ki jih je izvažal v Kolumbijo. Pri 24 letih je postal pilot in se začel ukvarjati s tihotapljenjem droge v ZDA in Kanado. V tistem obdobju ga je policija ujela z ukradenim vozilom, zato je pristal za zapahi v ameriški zvezni državi Connecticut. Tam se je seznanil z razvpitim ameriškim tihotapcem droge Georgeem Jungom.
Po odsluženi zaporni kazni sta se Lehder in Jung leta 1975 skupaj naselila na Bahamih in začela z letali prevažati Escobarjev kokain iz Kolumbije v ZDA, s čimer sta obogatela. Leta 1978 je Lehder kupil manjši bahamski otok Cayo Norman, ki ga je spremenil v glavno oporišče z letalsko stezo. Otok je leta 1981 zavzela ameriška agencija za boj proti drogam DEA, Lehderju pa se je uspelo izmuzniti aretaciji in se vrniti v Kolumbijo, kjer je nadaljeval svojo nezakonito dejavnost.
Ko je leta 1982 Escobar postal državni poslanec, se je politično angažiral tudi Lehder z ustanovitvijo neonacistične stranke Latinsko nacionalno gibanje, ki je na volitvah leta 1984 celo dobila tri poslanska mesta. Politični cilj je bil, da se država ne bi vmešavala v posle kartela in ne bi izročala njegovih članov ZDA. V intervjuju leta 1985 je Lehder branil svoje delovanje, rekoč: »Kokain je latinskoameriška atomska bomba proti Američanom.«
Od zgodnjih 80. let do Escobarjeve smrti leta 1993, ki ga je ubila policija, je medellinski kartel poleg proizvodnje in prodaje droge izvedel še vrsto bombnih atentatov in oboroženih akcij, v katerih je bilo ubitih na stotine ljudi, med njimi sodniki, tožilci, policisti, priče, politiki, celo ministri, diplomati in novinarji. Posledice tega so še danes prisotne v kolumbijski družbi.
