Poleg starejšega in mlajšega McMichaela je obtožen tudi William Roddie Bryan mlajši, ki je spopad posnel. Njegov odvetnik trdi, da je bil le priča dogodku, tožilstvo pa namerava dokazati, da je aktivno sodeloval.

Arberyjeva smrt je razburjala Ameriko od začetka maja, ko je prišel na dan videoposnetek spopada, ki ga je naredil Bryan mlajši. Umrl je neoboroženi temnopolti moški, ki sta ga napadla dva belca.

Greg McMichael je bil v preteklosti detektiv za okrožno tožilstvo, ki je uvodoma gladko sprejelo njegovo razlago, da sta s sinom sledila osumljenemu vlomilcu, ki ju je napadel in sta ga ubila v samoobrambi.

Lokalna policija in lokalno tožilstvo je to razlago sprejelo, dokler ni prišel na dan videoposnetek, na podlagi katerega je bil do dogodka kritičen celo predsednik ZDA Donald Trump, demokratski predsedniški kandidat Joe Biden pa je izjavil, da je šlo za navadno linčanje temnopoltega s strani belcev.

Arberyjeva smrt ni povzročila takšnih protestov, kot jih je 25. maja smrt Georgea Floyda, ki ga je v Minneapolisu zadušil policist, vendar pa so njegovo ime omenjali na protestih skupaj z drugimi podobnimi žrtvami.

McMichaela sta 23. februarja preganjala 25-letnega Arberyja kot domnevnega vlomilca s svojim avtomobilom, policija pa sedaj trdi, da je pri tem sodeloval tudi Bryan mlajši, ki naj bi Arberyja večkrat oviral in celo skušal ujeti.

Bryan mlajši je pred aretacijo sicer policiji med drugim povedal, da je Travis McMichael ustrelil Arberyja s puško in nato stal nad umirajočim ter ga obkladal z rasističnimi izrazi.

Objava videoposnetka je povzročila pretrese v lokalnem tožilstvu, pripeljala do zamenjav in do preiskave preiskovalnega urada Georgie ter FBI. Po smrti Floyda se obtoženim trenutno ne obeta nič dobrega, saj je trenutno ozračje v ZDA izrazito nenaklonjeno belcem, ki ubijejo črnce.

Ozračje ni naklonjeno niti zlorabi policijskih pooblastil, čeprav pa se v zveznem kongresu dogaja podobno, kot se dogaja po odmevnih pokolih s strelnim orožjem, ki nimajo rasnega motiva. Kljub pozivom in naklonjenemu javnemu mnenju kongres za zdaj ni sposoben sprejeti policijskih reform.

Republikanci v senatu so sestavili predlog, ki pa za demokrate ni bil zadosten in so v sredo blokirali njegovo potrditev. Svoj predlog pa je pripravila demokratska večina v predstavniškem domu kongresa.

Če ne bo dogovora, boste obe stranki s tem šli na novembrske volitve. Javno mnenje v ZDA je trenutno naklonjeno policijskim reformam, vprašanje pa je, koliko časa še bo. Tudi po strelskih pokolih na primer predšolskih otrok je javni pritisk za spremembe zakonov o orožju čez nekaj časa popustil.