Štiri opozicijske stranke namreč Hojsu v interpelaciji očitajo odločitev ministrstva, s katero je to odpravilo odločitev Upravne enote Maribor, da ne dovoli koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru. Po prepričanju vlagateljev je šlo za politično in ne pravno odločitev, s katero je ministrstvo omogočilo poveličevanje ustaštva, sovraštva in nasilja, ki naj bi jih promoviral omenjeni pevec.
Predlagatelji ministru tudi očitajo, da je s hitrimi menjavami na ključnih kadrovskih položajih v obveščevalnem in varnostnem sistemu pokazal interes po popolnem obvladovanju teh služb. Poleg tega naj bi zavajal in lagal glede potrebe po dodatnih pooblastil vojski na meji z aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi.
Hojs je v odgovoru na interpelacijo zapisal, da pri svojem delu povsem sledi prisegi ob nastopu funkcije, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Prisegi, kot je zapisal, sledi tudi z utemeljevanjem odločbe ministrstva za notranje zadeve glede Thompsonovega koncerta. "S tem pa nikakor ne poveličujem ustaštva oziroma se v tem delu v celoti strinjam s policijo kot predlagateljem prepovedi koncerta in Upravno enoto Maribor, da je kakršno koli poveličevanje ustaškega režima zavržno in nedopustno dejanje," je zapisal.
Kot je navedel, pa predmet odločanja ministrstva v konkretni zadevi ni bilo ugotavljanje, ali je ustaštvo zločin, ampak je šlo za odločanje v upravnem postopku o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo koncerta. Odločba ministrstva je bila po njegovih navedbah izdana ob upoštevanje veljavne zakonodaje s področja javnih zbiranj in ob upoštevanju sodbe upravnega sodišča. "Na njeno vsebino nisem ne sam ne kdor koli drug kakor koli vplival, saj sta uradnici, ki sta vodili postopek in odločali v zadevi, odločili samostojno," je zapisal.
Zavrnil očitek o o zavajanju pri predlogu za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi
V zvezi z očitki o politični zamenjavi direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je Hojs navedel, da direktorja NPU po zakonu imenuje in razrešuje generalni direktor policije, za postopek pa se uporablja določbe zakona o javnih uslužbencih, ki urejajo imenovanje in razrešitev direktorja organa v sestavi.
Zavrnil je tudi očitek o zavajanju pri predlogu za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi. Kot je navedel, so glede na trenutne razmere izčrpane vse kapacitete policije za varovanje državne meje - vključno s premestitvami, napotitvami in uporabo pomožne policije -, hkrati pa je utemeljeno pričakovati, da se bodo varnostne razmere na področju migracij slabšale. "Zaradi učinkovitega preprečevanja nezakonitih migracij je zato treba pri zagotavljanju javne varnosti vključiti tudi druge institucije varnostnega sistema," je zapisal.
Vlada je sicer danes sprejela tudi sklep, s katerim je s 30. junijem s položaja glavnega inšpektorja v ministrstvu za notranje zadeve razrešila Mitjo Perka, s 1. julijem pa za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja imenovala Severina Peka. Ob tem navaja, da zakon o javnih uslužbencih določa, da lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, v enem letu od nastopa funkcije predstojnika organa v sestavi ministrstva razreši ne glede na razloge.
Vlada je tudi sprejela mnenje o predlogu dopolnitev zakona o nadzoru državne meje, s katerim skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Hanom (SD) predlaga zakonske spremembe za prepoved delovanja vard. Vlada se strinja, da so določene spremembe v tem delu nujne in potrebne, vendar v bolj premišljeni in jasni opredelitvi zakonskih znakov prekrškov, zato predlogu nasprotuje, je zapisano v mnenju.
Sprejela je tudi poročilo medresorske delovne skupine za pripravo nove resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2018-2022. Omenjena resolucija je bila pripravljena in sprejeta v DZ, zaradi česar je delovna skupina zaključila svoje delo, je zapisano v sporočilu po seji vlade.
