Italija ima od leta 2013, ko so jo zvišali za eno odstotno točko, 22-odstotno osnovno stopnjo DDV. Po prvotnih načrtih naj bi se konec leta zvišala na 25 odstotkov, vendar je vlada načrte zaradi koronavirusne krize opustila, pišejo tuje agencije.
Zdaj razmišlja o začasnem znižanju tega davka, s čimer želi prek okrepljene potrošnje spodbuditi okrevanje gospodarstva po pandemiji covida-19. Ukrepu je načeloma naklonjen tudi predsednik centralne banke Ignazio Visco, ki pa je opozoril, da bi morali tak ukrep sprejeti kot del obsežnejše davčne reforme.
Italijani so maja potrošili 29,4 odstotka manj kot maja lani, kar je razočaralo analitike, ki so pričakovali hitrejše okrevanje. Aprila je bil padec v medletni primerjavi 47-odstoten.
Italija si sicer lasti neslavni rekord imetnice največje vrzeli med pričakovanimi in dejanskimi prihodki od DDV, zato strokovnjaki oblasti opozarjajo, da bi lahko precej dodatnih sredstev zagotovile že z učinkovitejšim preprečevanjem utaje tega davka.
V Nemčiji DDV z 19 na 16 odstotkov
Začasno znižanje osnovne stopnje DDV je medtem že napovedala Nemčija. V sklopu prizadevanj za vnovični zagon gospodarstva po pandemiji covida-19 jo bo s 1. julijem znižala z 19 na 16 odstotkov, znižano stopnjo DDV, ki velja za nekatere izdelke in storitve, pa s sedmih na pet odstotkov. Ukrep bo veljal do konca leta.
V Italiji bi okrepljena potrošnja lahko pomagala izboljšati napoved letošnje rasti BDP. Italijansko gospodarstvo se bo po napovedi tamkajšnjega državnega statističnega urada namreč letos skrčilo za 8,3 odstotka, kar bi pomenilo najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni. Prihodnje leto naj bi bila rast 4,6-odstotna.
