V začetku leta 2012 – Maribor je tik pred tem prevzel naziv evropska prestolnica kulture – smo v Dnevniku razkrili, da je nacistični poet Ottokar Kernstock, avtor himne kljukastemu križu, še zmeraj častni občan Maribora. Razkritje je odmevalo v tujini, novico so povzeli francoska tiskovna agencija AFP in madžarski mediji, objavil jo je tudi hrvaški časnik Novi list. Preteči je moralo več kot osem let, da je mariborski politični vrh zmogel izglasovati ustrezno simbolno gesto. Na ponedeljkovi seji mestnega sveta so Ottokarju Kernstocku (1848–1928) odvzeli naziv častnega občana. Lista župana Saše Arsenoviča je simbolni potezi nasprotovala.
V Mariboru rojeni rimskokatoliški duhovnik in pesnik Kernstock je bil eden vodilnih ideologov nemškega nacionalizma in katolicizma na avstrijskem Štajerskem. Naziv častni občan mesta Maribor mu je leta 1908 podelil župan Ivan Schmiderer. Diploma je razstavljena v samostanu na gradu Festenburg, kjer je Kernstock preživel večino svojega duhovniškega življenja.
Za odvzem naziva se je od lanskega septembra zavzema Stranka mladih - zeleni Evrope. »Vse življenje je spodbujal rasno nestrpnost, želel je, da se iz Maribora vse, kar je slovenskega, izseli ali na kakšen drugačen način izgine. Gre za osebo, ki je napisala hvalnico kljukastemu križu,« je na seji mestnega sveta povedal predstavnik Stranke mladih - zelenih Evrope Igor Jurišič. »Maribor kot mesto sprejemanja, odprtosti in strpnosti – ki pa se ustavi pri strpnosti do nestrpnih – si ne zasluži tako slabega pečata,« je dejal mestni svetnik SMC Branislav Rajić. »V luči nekaj poskusov oživljanja nemškurstva je čaščenje takega ultrafašista ali prvega fašista med Mariborčani in zaničevalca slovenske identitete na slovenskih tleh absolutno nedopustno. Mislim, da lahko brez slabe vesti odločimo, da se popravi ena velika zgodovinska krivica.«
Proti je bil predstavnik liste Arsenovič za Maribor Aljaž Bratina: »Zame je predlog revizija zgodovine. Pred 120 leti so bili neki drugi časi, neki drugi ljudje, ki so odločali tako, kot pač so. Če bi mi danes odločali, bi odločili drugače. A zgodovina nas uči, da je rušenje spomenikov, čiščenje nekih takšnih političnih zadev za nazaj izredno tvegano.«
»V Marburg nikdar ne pride naj trum slovanskih divji zbor«
Reakcija županovega svetnika je podobna odzivu nekdanjega župana Franca Kanglerja. Leta 2012 je Kangler vztrajal, da naj nacistični poet ostane častni občan Maribora. Temna preteklost Maribora je bila nepomembna tudi bivšemu županu Andreju Fištravcu.
Kernstock je nesporen simbol vojnega hujskaštva in nemškega nacionalizma in šovinizma. V sedanjosti ga v nemško govorečem prostoru cenijo samo še desničarski skrajneži. Kernstockov sodobnik, avstrijski pisatelj Karl Kraus (1874–1936), pa ga je označil za najbolj krvavega diletanta vojne lirike. V Sloveniji je najbolj znan Kernstockov verz, ki ga je med drugim v svoji zbirki esejev Brioni objavil Drago Jančar: »V Marburg nikdar ne pride naj trum slovanskih divji zbor, rajši črno pogorišče kot slovenski Maribor.«
