V kartičnem poslovanju je bilo od začetka februarja do 13. marca v povprečju dnevno opravljenih približno 650.000 kartičnih transakcij v vrednosti približno 20 milijonov evrov. Do konca epidemije je povprečje upadlo na približno 474.000 transakcij v vrednosti približno 17 milijonov evrov dnevno, kaže analiza Banke Slovenije o učinkih epidemije na vzorce plačevanja in uporabo gotovine za obdobje od začetka februarja do konca maja.

Od 12. marca do 25. marca je povprečna dnevna neto izdaja gotovine – obseg vse gotovine, izdane v obtok, zmanjšan za obseg vrnjene iz obtoka – znašala 13,14 milijona evrov, v absolutnem znesku 183,97 milijona evrov. »Gre za drugi najvišji dnevni porast neto izdane gotovine po propadu banke Lehman Brothers oktobra 2008, ko je bila dnevna neto izdaja 16,60 milijona evrov. Povprečna dnevna neto izdaja je lani denimo znašala 4,12 milijona evrov,« so navedli v Banki Slovenije.

Tudi aprila in maja je neto izdana gotovina ostala na visoki ravni. Od sredine marca do konca maja je povprečno znašala 8,31 milijona evrov, v absolutnem znesku 673,03 milijona evrov. »Trenda zmanjševanja na predkrizno raven še ni bilo opaziti,« so dodali v centralni banki. Pred razglasitvijo epidemije je sicer povprečni tedenski znesek dviga na bankomatu znašal 117,41 evra, med 9. marcem in do konca maja se je zvišal na 152,78 evra. »Porast je bilo zaznati predvsem v prvih dneh, kar gre pripisati preventivnemu oz. previdnostnemu ravnanju ljudi,« so menili. Ljudje so se odločali za redkejše obiske bankomatov, to so nadomeščali z višjimi povprečnimi zneski dvignjene gotovine.

Redkejši nakupi višjih vrednosti

Kljub temu se je povprečna skupna tedenska vrednost dvigov na bankomatih zmanjšala s 117 milijonov evrov na 103,4 milijona evrov v tednih od 9. marca do konca maja. V drugi polovici maja se je stanje približalo ravnem pred krizo. V Banki Slovenije so ocenili, da so se prebivalci v tem času prebivalci z gotovino v večji meri oskrbeli na bančnih okencih.

V kartičnem poslovanju sta skupno dnevno število in vrednost kartičnih transakcij 12. in 13. marca najprej izredno narasla, po 14. marcu pa opazno upadla. »Razglasitev epidemije in pričakovana omejitev gibanja sta povzročila, da so ljudje iz previdnosti v zadnjih dnevih pred omejitvijo gibanja na zalogo nakupovali več, predvsem hrano in higienske pripomočke,« so povzeli. Po 13. marcu in v času omejitve gibanja so bili nakupi redkejši, so bili pa v povprečju višjih vrednosti.