Lafarge Cement, ki je po neuspešnem boju za okoljevarstveno dovoljenje vrata zaprl leta 2015, je na Agencijo RS za okolje (Arso) zahtevo za izvedbo predhodnega postopka za omenjeni nameravani poseg naslovil septembra lani, dopolnil pa jo je januarja letos.
Trboveljska cementarna bi tako v sklopu obstoječih objektov in naprav v Trbovljah, ki so trenutno v fazi mirovanja, ponovno pričela z dejavnostjo mletja, skladiščenja in odpreme cementa. Vhodne surovine za pripravo cementa bi dovažali od drugod. Iz vloge Lafargea izhaja, da kapaciteta mlina cementa znaša 80 ton na uro, mlin pa bi deloval največ 12 ur dnevno, torej bi znašala največja kapaciteta mlina 960 ton dnevno.
Arso: Upoštevati je treba 24-urno delovanje
Kot navaja Arso, je treba v primeru mlina cementa upoštevati njegovo 24-urno delovanje in ne 12-urno, kot je navedeno v vlogi Lafargea, kar pomeni, da bi bila največja kapaciteta mlina cementa 1920 ton cementa dnevno. Ker to presega prag proizvodne zmogljivosti proizvodnje cementa 1000 ton na dan, je treba po oceni Arsa za nameravani poseg izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Na sklep Arsa se trboveljska cementarna lahko pritoži.
V Eko krogu so medtem opozorili predvsem na pričakovano povečanje emisij prahu v okolju, kjer se v radiju enega kilometra že nahajajo mnogi drugi viri prašenja (deponija Bukova gora, kamnolom cementarne, deponija pepela in še morebitni drugi viri).
Ocenjujejo tudi, da nameravani poseg Lafargea za Zasavje nedvomno pomeni dodatne emisije prašnih delcev tako zaradi same predvidene dejavnosti kot tudi zaradi dodatnega prometa težkih vozil.
