Pri šestih letih je Marco končno našel dom. Kot bi bil kužen, so si ga prej med seboj podajali sorodniki, zamenjal je več rejnikov. Bil je tik pred tem, da pristane na ulici. A je imel srečo, tako je vsaj mislil, ko ga je leta 1989 našel priznani psiholog in socialni pedagog Helmut Kentler. Prepričan, da je spolni stik odraslega z otrokom za tega blagodejen, pa tudi, da so pedofili lahko izjemno ljubeči starši, je fanta predal Fritzu H. s temačno preteklostjo spolnih zlorab. Za dečka se je takrat začela deset let trajajoča kalvarija udarcev, brc in posilstev, peklu je ubežal šele, ko se mu je uspelo zoperstaviti skrbniku. Fritz je bil rejnik vsaj še štirih fantov, eden od njih, Sascha, je leta 2003 zaradi posledic zlorab in pljučnice umrl. Koliko dečkov – vsi so bili brezdomci z motnjami v razvoju – je »strokovnjak« med znanstvenim poskusom, ki je trajal od leta 1969 do 2003, razdelil med spolne plenilce, ni povsem jasno, do zdaj jih je potrjenih devet, a jih je gotovo mnogo mnogo več.

Prvega našel na zloglasnem Zooju

Kentler je na to idejo prišel ob srečanju s 13-letnim Ulrichom, ki je takrat živel na razvpiti berlinski postaji Zoo, ki jo je v literarne višave leta 1978 ponesla avtobiografija mlade Christiane F. Mi, otroci s postaje Zoo. Tam so se zbirali (mladoletni) odvisniki od drog, ki so se bili za dnevni odmerek pripravljeni tudi prodajati. Tudi Ulrich, živeč na ulici, se je preživljal s prostitucijo in manjšimi krajami, brati in pisati ni znal, bil pa je urejen in na prvi pogled ni bil videti brezdomec. Najraje bi šel k »mami Winter«, je odvrnil na Kentlerjevo vprašanje. To je bil neki izobražen moški, ki je otrokom na postajo nosil oblačila in hrano, jim omogočil prhanje pa tudi prenočišče. Seveda je pričakoval nekaj v zahvalo, in sicer spolne odnose. Takrat priznanemu socialnemu pedagogu, ki si je v času seksualne revolucije pridobil status vodilnega raziskovalca na področju spolnosti, se takšen daj-dam sporazum sploh ni zdel slab. Problematični otroci iz razbitih družin bi poleg hrane in stanovanja dobili še »koristi« spolne pozornosti odraslih, kar je strokovnjak leta pozneje tudi zapisal v javni objavi utemeljitve projekta. Zagovarjal je tezo, da bi bili lahko pedofili izredno ljubeči starši, kakor tudi, da je spolni stik med odraslimi in otroki neškodljiv. Otroke in rejnike je redno obiskoval.

Za poskus plačevala lokalna oblast

Vendar zloglasni »Kentlerjev eksperiment« ni potekal na črno iz kakšne temačne kleti, zanj je – ne glede na to, kako nemogoče se sliši – ne samo vedel, ampak ga vsa ta leta celo financiral in prek mestnih socialnih služb omogočal senat v Zahodnem Berlinu. Kako je mogoče, da so tako neomajno zaupali univerzitetnemu profesorju in dolgoletnemu vodji izobraževanj specialnih pedagogov, pa tudi, koliko »slaboumnih« fantov, starih večinoma od deset do 14 let, so oddali v rejo izobraženim, samskim, a že obsojenim spolnim prestopnikom, bo pokazala preiskava. Žrtve, v dogovoru s katerimi zdaj v javnost prihajajo podrobnosti njihovega bolečega odraščanja, gotovo želijo, da se ne bi ponovila zgodba iz leta 2015, ko je berlinski senat ob prvem poročilu primer brez večjega pompa pometel pod preprogo. Tokrat so ga obudili peticije in vsesplošno zgražanje na spletu ob zgodbah dveh tožnikov, ki sta se za odškodnino poravnala z mestom. Preostali vztrajajo pri tožbi, a bi se zanjo moral Berlin odreči zastaralnemu roku. Tak ukrep je malo verjeten, saj bi s tem ustvarili precedens, nevaren zlasti za senat in stare, morda še globlje kot ta primer zakopane grehe mesta.

Zaradi ekstremnih prepričanj Kentlerja iz strokovnih krogov niso izobčili, še ob smrti leta 2008 so se mu klanjali zaradi dela na področju seksologije. V dolgoletni karieri je kot strokovna priča sodeloval na številnih sojenjih, specializiral se je za pedofilijo, rad se je pohvalil, koliko da jih je obvaroval pred zaporom. Za (nemško) strokovno srenjo, institucije in del politike odkritje škandalozne študije leta 2013 ni bila novica, saj se jim je vsaj malo svitalo, s čim se seksolog ukvarja, so se pa nekateri naknadno ogradili od njega.