Na pravkar končanem 61. Jazz festivalu so se v varnostno le tretjinsko napolnjeni dvorani Cankarjevega doma odvili le štirje koncerti. Pianist Sašo Vollmaier in bobnar Žan Tetičkovič sta predstavila novi plošči, zazvenela sta tudi dva obraza swinga, romantični kitarist Teo Collori s skupino Momento Cigano in udarni Big Bend Gverillaz pod vodstvom Petra Ugrina.
Odpornost mladih
Bolj sproščeno je bilo v Parku Sveta Evrope pred vhodom v CD, kjer sta na odru pod staro platano s spojem jazza in elektronike nastopila avdiovizualni trio Etceteral in pozavnist Žiga Murko ob spremljavi plesalca Ryuza Fukuhare. Zgodila sta se tudi dva koncerta v sklopu Abecede, platforme, namenjene mladim glasbenikom, njihovemu raziskovanju in predstavljanju v profesionalnem okolju. Abecedi je uspelo ohraniti format odprtih koncertov nove glasbe v živo na prostem, brez spletnih razširitev in teže strogih ukrepov, s čimer se je izkazala za posebno odporno proti krizi ter kot premišljena in močna programska smernica.
Podporo uveljavljajočim se umetnikom ponuja tudi platforma Mladi raziskovalci. Rezident njene tretje izvedbe je bil pianist Tobija Hudnik, ki študira v Berlinu. Predstavil je delo za zvok, gib in luč About a Change, ki ga je izvedla zasedba Equilibrium as Insta_bility, sestavljena iz klasičnih in jazzovskih glasbenikov. Zvok in gib sta nekaj somatskega in nadzorovanega, luč pa je ločena od teles umetnikov in potrebuje »sekundarnega agenta, ki jo proizvaja«, pojasnjuje Hudnik. Skupina je pretanjeno delo oblikovala kot komentar na spremembe, ki smo jih izkusili v preteklih mesecih.
Kritični prek spleta
Načrtovani mednarodni program so onemogočile zaprte meje. Glasbeniki iz tujine so gostovali le prek spleta, z ekskluzivnimi koncerti, posnetimi na odrih, v dnevnih sobah, studiih in klubih sveta, ki so se predvajali na (pretihem in premajhnem) platnu v parku in spletnih platformah. Nastopi sprva najavljenih imen, denimo basista Avishaija Cohena in oudista Anouarja Brahema, so prestavljeni v nedoločno prihodnost, čeprav naj bi večino odpovedanega programa skušali izvesti v prihodnji sezoni. Morda se že jeseni obeta gostovanje ameriškega pianista Briana Marselle, ki je bil tudi del lanskih Bagatel Johna Zorna, tokrat pa se je predstavil z vinjetami na prepariranem klavirju in skladbami s prihajajočega albuma.
Na meditativnem spektru najdemo nastop bobnarja Tonyja Bucka iz priljubljene zasedbe The Necks in kitarista Kima Myhra ter avdiovizualno improvizacijo basistke Caterine Palazzi in vizualne umetnice Kanake. Agresivnejša sta bila belgijska skupina Ottla, ki jo vodi kitarist Bert Dockx, ter odmevni in nagrajeni švicarski trojček Trio Heinz Herbert. Free jazz kolektiv Irreversible Entanglements, v katerem ustvarja tudi pesnica Moor Mother, je koncert opremil s posnetki urbane krajine, nekakšno subtilno kritiko razmer v ZDA. Videoformat sta za družbeni angažma izkoristila tudi kitaristka Ava Mendoza in newyorški četverček Trickster.
Prehodni festivalski format je na račun spletne forme privabil največ občinstva doslej. Do konca festivala so imeli nekaj deset tisoč ogledov oziroma klikov, vsebine, naložene na splet, pa so trajne in bodo še odmevale. Čeprav spletni prenos ne more nadomestiti koncertne izkušnje v živo, pri festivalu napovedujejo, da bodo virtualne prenose deloma nadaljevali tudi v prihodnjih edicijah, saj so z njimi predvsem slovenskim glasbenikom omogočili tudi trajno promocijsko obliko produkcijsko zahtevnih posnetkov koncertov.
